Otto Wagner, eden izmed največjih arhitektov dunajske secesije in pionir modernega urbanizma, je v letih 1886-1888 zasnoval vilo kot počitniški dom za svojo družino.

Pri tem je črpal navdih iz renesančnega sloga Andrea Palladia, a mu dodal svojo značilno arhitekturno noto – čiste linije, simetrično zasnovo in premišljeno povezavo zunanjih ter notranjih prostorov.

Dizajn, ki združuje tradicijo in modernost

Vila na prvi pogled očara s svojo umirjeno eleganco: bela fasada, poudarjena z dekorativnimi elementi, natančno umeščeni stebri in prostorna terasa, s katere se razprostira pogled na okoliško zelenje.

Velika okna prepuščajo obilico naravne svetlobe, kar je bila za tisti čas drzno arhitekturno odločitev. Notranjost je bila zasnovana tako, da ustvarja občutek prostornosti in pretočnosti, pri čemer so posamezni saloni in sobe povezani v harmonično celoto.

Wagner je v oblikovanje vključil tudi napredne rešitve za udobje in funkcionalnost, kar dokazuje, kako je že takrat razmišljal kot vizionar.

Zgodovina med sijajem in pozabo

Čeprav je bila vila prvotno Wagnerjeva zasebna rezidenca, je po prodaji zamenjala več lastnikov in bila priča burnim obdobjem evropske zgodovine. Med drugo svetovno vojno je bila izropana, po njej pa je začela počasi propadati.

Šele leta 1972 je v zgodbo vile posegel slikar Ernst Fuchs, ki je v stavbi prepoznal neprecenljiv kulturni potencial. Vila je bila tedaj že precej dotrajana, a Fuchs jo je s strastjo obnovil, pri čemer je združil Wagnerjevo izvirno arhitekturo z lastno umetniško vizijo.

Fuchsova umetniška preobrazba

Ernst Fuchs, eden od ustanoviteljev dunajske šole fantastičnega realizma, je v vilo vdahnil popolnoma nov značaj.

Stene in stropi so dobili bogate barve, mozaike in mitološke motive, ki so prostor spremenili v pravo umetnino. Posebej izstopa Adolf-Böhm-Saal, ki jo krasijo zlati stropni okrasi, vitraži v Tiffany slogu ter mozaični detajli, ki obiskovalca prevzamejo že ob vstopu.

Prostor je postal le neke vrste galerija in družabno središče, kjer so se srečevali umetniki, glasbeniki in intelektualci – od Falca do Plácida Dominga.

Plečnikova povezava z Wagnerjem

Otto Wagner ni bil le odličen arhitekt, temveč tudi vpliven pedagog in mentor, ki je na Dunaj privabil številne nadarjene študente iz Evrope. Med njimi je bil tudi Jože Plečnik, ki se je pri Wagnerju izpopolnjeval v umetnosti povezovanja arhitekture z urbanističnim načrtovanjem.

Plečnik je od Wagnerja prevzel zavezanost čistim linijam in spoštovanje do zgodovinskih slogov, a je pozneje razvil popolnoma svoj, prepoznavni arhitekturni izraz, ki je zaznamoval Ljubljano in številne druge evropske kraje.

Vila danes

Danes je vila odprta kot muzej, ki obiskovalcem ponuja vpogled v dve izjemni ustvarjalni osebnosti – Wagnerja in Fuchsa. Sprehod po sobanah razkriva zgodbo o arhitekturi, umetnosti in vztrajnosti.

Vrt okoli vile, zasnovan kot mirno zatočišče, dopolnjuje celotno izkušnjo in obiskovalcem ponuja zavetje pred živahnim Dunajem. Vila ostaja simbol dunajske secesije, a hkrati nosi pečat osebne vizije ljudi, ki so verjeli v njeno vrednost in jo rešili pred pozabo.