Raziskovalci so ugotovili, da imajo ženske z visoko srčno-žilno kondicijo kar 88 odstotkov manjše tveganje za razvoj demence v primerjavi s tistimi s povprečno kondicijo. Še več – pri njih se je demenca pojavila skoraj desetletje kasneje kot pri ostalih udeleženkah.

Ti rezultati so objavljeni v strokovni reviji Neurology in predstavljajo enega najmočnejših dokazov, da telesna aktivnost ne krepi le telesa, ampak dolgoročno ščiti tudi možgane.

Kolo za zdrave možgane

V raziskavi so udeleženke opravljale kolesarske teste do izčrpanosti, kar je omogočilo najboljši vpogled v njihovo vzdržljivost in delovanje srčno-žilnega sistema.

Prav kolesarjenje se je izkazalo kot izjemno učinkovit način za ohranjanje dobre kondicije, saj pospešuje cirkulacijo, zmanjšuje vnetja in spodbuja nastajanje možganskega proteina BDNF, ki je ključen za rast in obnovo živčnih celic.

To pa ne pomeni, da moramo vsi postati strastni kolesarji. Podobne učinke lahko dosežemo tudi s tekom, plavanjem ali hitro hojo. Bistvo je, da se med vadbo res zadihamo in dvignemo srčni utrip.

Majhni koraki, veliki učinki

Čeprav je švedska raziskava merila na visoko stopnjo vzdržljivosti, druge študije kažejo, da lahko veliko naredimo že z manjšimi koraki.

Raziskava Univerze Johns Hopkins, ki je spremljala več kot 89.000 odraslih, je pokazala, da že 35 minut zmerne do intenzivne vadbe na teden zmanjša tveganje za demenco za 41 odstotkov. Tisti, ki so redno vadili več kot 70 minut, pa so tveganje zmanjšali celo za 63 odstotkov.

To pomeni, da je lahko že poživljajoč sprehod po kosilu ali nekaj krajših intervalnih vaj doma pomemben doprinos k dolgoročnemu zdravju možganov.

Gibanje kot del širšega življenjskega sloga

Raziskovalci poudarjajo, da na tveganje za demenco ne vpliva le telesna aktivnost, temveč celoten življenjski slog.

Ljudje, ki poleg redne vadbe jedo uravnoteženo, ne kadijo in se intelektualno spodbujajo z branjem, igranjem družabnih iger ali učenjem novih veščin, gradijo tako imenovano “kognitivno rezervo”.

Ta rezervna sposobnost možganov jim pomaga bolje kljubovati staranju in boleznim. Telesna vadba tako postane del širše slike. Gre za vsakodnevne navade, ki skupaj ustvarijo močan ščit proti upadu kognitivnih sposobnosti.

Majhni začetki, veliki rezultati

Čeprav so številke impresivne, sporočilo raziskav ostaja preprosto: za začetek ni treba veliko. Že nekaj minut na dan, ki jih namenimo gibanju, lahko dolgoročno pomeni bistveno razliko.

Najpomembneje je, da najdemo obliko aktivnosti, ki nas veseli. Bodisi kolesarjenje, hoja, ples ali plavanje. Največja skrivnost dolgoročnega uspeha je namreč redno izvajanje. Ko gibanje postane del vsakdana, se koristi za telo in um pokažejo same od sebe.

Skratka, kolesarjenje in druge aerobne vadbe niso le odlične za kondicijo, ampak so lahko tudi naše najmočnejše orožje v boju proti demenci.