Da bo eden od vrhuncev tehnološkega razvoja postal kotišče najbolj predrznih prevar, kjer se brez vsakega moralnega zadržka zlorablja najbolj prefinjene tržne finte, da nas s kopico dezinformacij prepričajo v nakup še enega izdelka strašljivo nizke kakovosti. Pod pretvezo neverjetnih ugodnosti, seveda. Kako pa so videti vaše nakupovalne košarice?

Na spletu je za namene prodaje dovoljeno vse. Predvsem družbeni mediji so v zadnjih letih postali nenadzorovana oglasna deska prevar, zavajajočih oglaševanj in celo povsem očitnih laži o izdelkih, ki jih menda absolutno moramo imeti.

Takoj, ko imamo neko težavo, spletni oglasi ponudijo revolucionarne rešitve, podkrepljene z odličnimi ocenami uporabnikov in lično izdelanimi posnetki, ki dajo vtis, da imamo dejansko opravka z zanesljivo in kakovostno tržno znamko.

K nakupu nas kličejo z motivacijskimi vzkliki, češ, da ne smemo zamuditi trenutne akcijske ponudbe in da ne smemo niti minute več ždeti izven srečnejše skupnosti, ki je ta izdelek že odkrila in ga radostno uporablja. Kupite zdaj – če vam izdelek ni všeč, vrnemo denar. A vse to je pogosto le še ena premetena prevara, ki nas vabi k nakupu nekakovostnega izdelka.

Digitalni svet nas je posrkal rekordno hitro. Tu ni bilo več deset let trajajoče evolucije, počasnega prilagajanja spremembah, postopnega opismenjevanja javnosti. Razvoj na področju tehnologije se je nekih 20 let nazaj začel odvijati brez prestanka in praktično čez noč smo se znašli v točki, ko na dan prejmemo več informacij kot smo jih včasih v celem letu.

Ker se je ta poplava informacij na eni strani zgodila precej nenadno, na drugi strani pa je bila hitro izkoriščena predvsem za manipulacijo potrošniške javnosti, se večina ljudi nikoli ni zares naučila, kako te informacije primerno interpretirati.

Medijska pismenost, ki bi bila v porastu družbenih medijev, kjer običajna regulacija in uredniški nadzor (še) ne obstajata, absolutno nujna, je dejansko danes na najnižji ravni. In to celo za generacije, ki so zrasle z internetom.

Ko se v to vpletejo še premeteni tržni prijemi in manipulativna taktike, dobimo spletno mineštro prevar, kjer tudi najmočnejša podjetja skušajo čustveno izčrpanim in vsesplošnoobupanim ljudem prodati nešteto rešitev za bolj srečno in samozavestno življenje. Temu so se v zadnjih letih pridružili še manjši igralci, ki so začeli mrzlično izkoriščati t.i. ‘drop shipping’ metodo, kjer na tržnicah s ceneno in nizkokakovostno robo kupijo nek izdelek, mu nalepijo ime svoje blagovne znamke in ga potem preko hitro izdelane spletne strani s privlačnimi vizualnimi elementi (da delujejo pristno in premijsko) prodajajo kot revolucionarno ali vsaj trendovsko noviteto, ki nam bo popolnoma spremenila življenje.

Dobrodošli na loterijski tržnici

Seveda prevaranti in prodajalci nekakovostnih izdelkov obstajajo že odkar je človeštvo razvilo sistem preprostih transakcij, a se je včasih stik z izdelkom začel že pred nakupom. Nezanesljive prodajalce in slabo izdelane produkte smo prepoznali, ko smo izdelek v trgovini lahko prijeli v roke, ga pobliže analizirali in v pogovoru s prodajalcem zaslutili, če ima kaj za bregom.

Ker se je svoj čas kupovalo bolj premišljeno, se je posledično do nakupljenih izdelkov razvil tudi bolj sentimentalen odnos. Kupovalo se je redkeje, a takrat z namenom. Ker ni bilo kar vse na voljo ves čas, ob prvem preblisku nabavljeno in poslano na dom, se prodajalcem izdelkov z nizko kakovostjo ni ponujalo veliko priložnosti za dober zaslužek.

Danes je zgodba obrnjena. V poplavi nizkocenovnih ponudnikov vseh vrst izdelkov strašljivo slabe kakovosti smo se potrošniki kar navadili, da se bomo neprestano zasuvali s škart robo, jo hitro metali stran in prav tako hitro kupovali novo. Ker je cena nizka, imamo občutek, da smo vseeno ves čas v prednosti.

Garancija z vračanjem denarja ob nezadovoljstvu? Le komu se ljubi – že tako je izdelek bil poceni, vračanje zahteva izpolnjevanje obrazcev in po možnosti še sprehod do pošte, pa še čakali smo ga 3 – 5 tednov, da nam je navdušenje do tega izdelka tako ali tako že popustilo.

Zato ga rajši kar zabrišemo v smeti, si rečemo »Nič hudega, saj je bilo poceni« in ponovimo vajo z drugo različico. Zaslužek pa seveda ostane trgovini, ki nas je uspešno prevarala v nakup ničvrednega izdelka.

Vseprisotna kultura potrošništva nas je programirala, da nakupovanje zdaj enačimo s prostim časom. To ni več obveznost, ampak zabava. Pomislite, kako pogosto prosti čas izkoristite tako, da brskate po v tej ali oni spletni trgovini in v nakupovalni voziček zlagate stvari, ki bi jih še imeli.

V tej kulturi se je preko ponudnikov poceni izdelkov pri čustveno izčrpanih potrošnikih, ki si želijo svoj emocionalni manjko zapolniti z nakupom še enega izdelka, razvila še nekakšna loterijska igra.

Ideja, pri kateri zmagaš, če kupiš poceni izdelek, ki potem dejansko ni totalno neuporaben in ne razpade ob prvi uporabi ali med drugim pranjem. Zato kupujemo in kupujemo, v upanju, da se bomo lahko na naslednji kavi s prijatelji pohvalili, kakšno fantastično kupčijo smo izpeljali. Če ne uspe, pa tudi nič hudega. Saj je bilo poceni.  

Verjemite mi, saj sem vplivnež

Pomembno vlogo pri grajanju novodobne kulturne potrošništva seveda igrajo tudi vplivneži. Postali so najbolj neposreden stik s širšo javnostjo in zato bili nemudoma izkoriščeni za spodbujanje ljudi k nakupovanju. Ker pa so tudi vplivneži le ljudje s položnicami, je prenekaterim na koncu precej vseeno, kakšne produkte oglašujejo svojemu občinstvu.

Konec koncev so vpeti v isto igro kapitalizma kot preostanek sveta, kjer obvelja le pravilo zaslužka. Težava pa se pojavi, ker v tem parasocialnem odnosu do svojega občinstva vplivneži danes obstajajo kot vodilni, če ne celo edini deležnik pri izbiri kaj njihovi sledilci kupujejo – in tudi zakaj to kupujejo.

Evforično plasiranje produktov preko vplivnežev, ki skačejo iz trenda na trend, od naročnika do naročnika, od objave do objave, istočasno hrani množično težjo po impulzivnem nakupovanju.

Bolj kot se na vplivneže pritiska z zahtevami po količini objav in dejstvu, da morajo ostati aktivni ali pa so pozabljeni, bolj se krepi kultura maničnega potrošništva. Kupi zdaj, dokler velja koda za popust. Kupi zdaj, ker sicer zamudiš trend. Kupi zdaj, ker samo še ti tega nimaš.

Kar je bila včasih vloga vzornikov in vodilnih imen v neki skupnosti, je zdaj prestavljeno na priložnostne spletne zvezdnike, katerih mnenja štejejo zato, ker je na sodišču javnega mnenja tako odločilo število sledilcev ali všečkov.

Zagotovil za kakovost tu ni, tudi zato, ker danes niti več nimamo kaj dosti izkušenj s koncepti visoke kakovosti – velika večina izdelkov, od hrane do pohištva, je namreč reducirana na nivo osnovne funkcionalnosti, na najbolj osnovno celico, le toliko, da se zagotovi prodaja (in s tem nizka cena).

Mladi nakazujejo novo smer

Kaj nas čaka? Zelo verjetno vedno več povprečnih (ali celo podpovprečnih) izdelkov, ki jih kljub nizki kakovosti promovirajo ne le vplivneži, ampak celo zvezdniki, saj bodo tudi najmočnejša (torej, najbogatejša) trgovska podjetja izkoristila vsako priložnost, da pri potrošnikih sprožijo naslednji impulzivni nakup.

Na podoben način se bo vedno pogosteje igralo na trik ‘prenovljenih klasik’ in ‘omejenih izdaj’, ker se tako potrošnike najlažje pretenta, da ima nakup posebno vrednost. Posledično se potrošništvo in kopičenje (‘hoarding’) vedno bolj in bolj prepletata.

K sreči obstaja svetla točka in morda v naslednjih desetih letih le ne bomo zadušili sveta z metričnimi tonami zavrženih cenenih izdelkov, ki niso izpolnili oglaševanih obljub.

Upanje zbujajo predvsem mlajše generacije, ki so že začele odstirati tančico in ugotavljati, da vse kar je bilo nekoč, ni nujno zaostalo.

V razvitem svetu se pri mlajših generacijah, rojenih v stanje, ko so vse izkušnje že preseljene na splet in zato najbolj trpijo odtujenost od sveta, že čuti želja po vrnitvi v fizični svet. Tudi, ko je govora o nakupovanju.

Želijo se odmakniti od brezdušnega klikanja na virtualne nakupovalne vozičke in stopiti med prodajne police, kjer lahko izbrani izdelek pred nakupom primejo v roke v roke, ga izkusijo, začutijo.

S tem miselnih preobratom tudi trgovci dobivajo novo priložnost, da se povežejo s skupnostjo in spet postanejo konkurenčni z izdelki, ki niso ceneni in nizke kakovosti, izdelani le zato, da se hitro prodajo in še hitreje zavržejo.

Morda boste tako namesto na hitro skupaj zbite mizice, ki bo s težavo preživela prvo hišno zabavo, kmalu tudi vi raje investirali v resen kos pohištva, ki bo ponosno dopolnil vaš dom in morda celo postal del vaše dediščine. In čeprav boste za ta kos odšteli kakšen evro več, se na koncu vsaj ne boste (spet) počutili prevarani.

Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi uredništva Style.Over.Net.