Med vsemi temi možnostmi in novimi obrazi se je pojavil nov trend zmenkov, ki postaja vedno bolj priljubljen in je nova oblika igre s čustvi nekoga drugega. Govorimo o ”benchingu”, trendu, za katerega upamo, da ga nikoli ne boste doživeli na lastni koži.
Gre za situacijo, v kateri vas nekdo ne izključi popolnoma, a vas tudi ne povabi resnično blizu. Ohranijo stik, pošljejo občasno sporočilo in všečkajo vašo objavo na družbenih omrežjih. Vse to je nekako dovolj, da vas ne izgubijo, a premalo, da bi se v vašem odnosu, kaj premaknilo naprej.
Na prvi pogled je trend dokaj neškodljiv, a pogosto pusti posledice, ki niso prav nič prijetne. Gre namreč za obliko čakanja brez jasnega odgovora, za občutek, da ste nekje med ”mogoče” in ”ne zdaj”, med pozornostjo in popolno ignoranco.
To je nova oblika zmenkov, kjer stvari niso dorečene, ki je značilna za 21. stoletje in eden od razlogov, zakaj sodobni odnosi pogosto delujejo toksično.
Kaj točno pomeni izraz ”benching”?
Izraz bodo zagotovo prepoznali vsi športni navdušenci, saj izhaja iz športnega sveta, kjer ”posaditi nekoga na klop” pomeni, da igralec ostaja v ekipi, a ne igra zares. V kontekstu odnosov to pomeni, da vas oseba zadrži v svojem življenju, a vas ne vključi v resen odnos.
Morda vas pokliče vsakih nekaj dni, morda se opravičuje, da je trenutno zares zaseden in da zdaj preprosto ni pravi čas, toda stika ne prekine povsem. Za razliko od ghostinga, kjer nekdo preprosto izgine iz vašega življenja, je benching veliko bolj subtilen.
Povezan je s potrebo po potrditvi in z občutkom, da ste za nekoga še vedno zanimivi, tudi če se nič konkretnega ne dogaja. Ker danes večina komunikacije poteka prek zaslonov, je ta igra postala še lažja: dovolj je en emotikon, všeček ali ”kako si” ob treh zjutraj, da nekdo znova začuti upanje.
Zakaj se to dogaja?
Čeprav se kaže kot navidezna brezbrižnost, je v ozadju pogosto negotovost. Strah pred zavrnitvijo ali zavezo, želja po odprtih možnostih, včasih pa tudi preprosto potreba po pozornosti. Vsi ti razlogi ustvarjajo idealne pogoje za takšno vedenje.
Današnji svet odnosov, še posebej spletnih, spodbuja neskončno izbiro. Novi obrazi so oddaljeni le poteg s prstom, zato se nekateri težko odločijo, da bi se zavezali le eni osebi. Rezultat? Ljudje, ki jih ne želijo izgubiti, a jih tudi ne želijo spustiti bližje k sebi.
Kako prepoznati, da ste na ”klopi”?
Če ste v dvomih, se vprašajte:
- So njihova sporočila redka, a vedno ravno prav prijazna, da ohranijo zanimanje?
- Se načrti pogosto končajo s stavkom ”se zmeniva kasneje”?
- Imate občutek, da se pogovor nikoli ne razvije v nič konkretnega?
- Ste vi tisti, ki večinoma pobudo prevzemate prvi?
Če so odgovori pritrdilni, obstaja velika verjetnost, da ste se znašli na klopi in v vlogi, v kateri niste ne v odnosu niti povsem iz njega izključeni. To je prostor, ki je lahko čustveno izčrpavajoč.
Čustvena cena neodločnosti
Biti na klopi ne boli zato, ker bi bili izpuščeni, temveč zato, ker niste izbrani. Ta negotovost ustvarja občutek, da nekaj ni v redu z vami, čeprav razlog pogosto leži v drugi osebi in njeni nezmožnosti, da bi se odločila.
Benching vam ne dovoljuje, da bi zaprli poglavje in pozabili na osebo. Stalna možnost, da se bo nekdo morda vrnil k vam, vas ohranja v stanju tihe pripravljenosti, v katerem čakate na nekaj, kar se morda ne bo nikoli zgodilo.
To zagotovo vodi v neopazno izgorelost, ki je še kako značilna za sodobne odnose: veliko komunikacije, a malo resničnega stika.
Kako izstopiti iz igre?
Najbolj zdrava rešitev je, da v njej ne sodelujete. Če čutite, da vas nekdo drži v negotovosti, postavite jasne meje. Povejte kaj iščete in kaj pričakujete. Če se sogovornik izmika ali odgovarja z meglenimi obljubami, ste že dobili odgovor. Noben odnos, ki se začne z nejasnostjo ne prinese miru.
Pomembno je tudi, da ne obsojate. Ni sramota, če vas nekdo vidi kot varno izbiro, sramota je le, če v tem ostanete predolgo. Prava bližina se začne šele takrat, ko ste pripravljeni izstopiti iz vloge rezerve in reči, da tako ne gre več naprej.
