Po njenem mnenju visoki dosežki temeljijo predvsem na dveh lastnostih, ki ju lahko razvije prav vsak. Govori o strasti in vztrajnosti, lastnostih, ki ločujeta uspešne posameznike od tistih manj uspešnih.
Duckworthova, profesorica na Univerzi v Pensilvaniji, je več let preučevala, kaj določa uspeh v različnih poklicih in starostnih obdobjih. Ugotovila je, da intelektualne sposobnosti sicer pomagajo na poti do uspeha, vendar niso odločilne.
Ko talent ni dovolj
Najbolj uspešni posamezniki so tisti, ki imajo jasno vizijo, zakaj nekaj počnejo, in ne odnehajo, ko se pojavijo ovire. To kombinacijo dolgoročne predanosti in trdne volje je poimenovala zagnanost (grit po angleško) in dodala, da je to lastnost, ki jo lahko razvijemo z voljo in prakso.
Zagnanost ni trenutna motivacija, ki se pojavi in izgine. Gre za sposobnost, da ostanemo osredotočeni na cilj tudi takrat, ko se navdušenje umiri. To pomeni, da se ne umaknemo ob prvem neuspehu, temveč se vprašamo, kaj se lahko iz njega naučimo.
Duckworthova poudarja, da uspešni ljudje ne doživljajo manj porazov, temveč se z njimi drugače spopadajo in jih vidijo kot del procesa, ne kot razlog za konec poti.
Lastnosti, ki vodijo do vrha
Strast, kot prvi steber zagnanosti, je notranja iskra, ki posameznika žene naprej. A sama po sebi ni dovolj. Brez vztrajnosti (druge polovice enačbe) hitro ugasne. Strast daje smer, vztrajnost pa moč, da po njej hodite dan za dnem, tudi ko je naporno.
Kot pravi Duckworthova, se resnična predanost pokaže prav takrat, ko je težko: ”Skupni imenovalec vseh visoko uspešnih ljudi, ne glede na to, na katerem področju delujejo, je posebna kombinacija strasti in vztrajnosti pri dolgoročnih ciljih.”
Psihološke raziskave potrjujejo, da imajo ljudje z visoko stopnjo zagnanosti večjo verjetnost, da dosežejo dolgoročne cilje. Ne zato, ker bi bili pametnejši, ampak ker znajo svoje napake uporabiti kot gorivo za rast.
V eni izmed študij so udeleženci z višjo stopnjo zagnanosti dosegli boljše rezultate tako v izobraževanju kot v karieri, ne glede na začetno stopnjo IQ-ja. To kaže, da je zagnanost pogosto močnejši napovedovalec uspeha kot sama sposobnost.
Kako ohraniti zagnanost?
Zagnanost se začne z izbiro cilja, ki ima osebni pomen. Ko imate jasno predstavo, zakaj nekaj počnete, postane lažje sprejeti tudi težke trenutke. Naslednji korak je disciplina, ki jo predstavlja redno delo, tudi takrat, ko vam ni do tega.
In končno, potrebujete tudi potrpežljivost, ki nas uči, da uspeh ni rezultat enega velikega dejanja, ampak tisočih majhnih korakov, ki jih vztrajno ponavljamo.
Duckworthova verjame, da so te lastnosti dostopne vsakomur. ”Ne pravim, da pri tem ne igrajo vloge tudi geni … A brez dvoma velja, da naša zagnanost izhaja iz tega, kar vemo, kdo nas obdaja in v kakšnem okolju živimo,” še dodaja.Uspeh je rezultat izbire, predanosti in poguma, da vztrajate tudi takrat, ko bi bilo lažje odnehati.
