Igla za tetoviranje v kožo vstopi tudi do 3.000-krat na minuto. Ti mikroskopski vbodi lahko povzročijo vnetje, ki se običajno umiri samo od sebe. V določenih primerih pa lahko nastanejo keloidi – zadebeljene brazgotine, še posebej, če igla prodre pregloboko.

Črnilo: le barva ali tudi problem?

Telo tetovirno črnilo dojema kot tujek. Imunski sistem se aktivira in ga poskuša odstraniti, a neuspešno. Namesto tega ga “zapre” v plasti kože, kjer ostane za vedno. Nekatera črnila vsebujejo tudi snovi, ki lahko povzročijo dolgotrajno vnetje.

Je tetovirno črnilo lahko nevarno?

Kratko in jasno: lahko. Zlasti najtemnejše črnilo lahko vsebuje kemikalijo benzo(a)piren, ki je znana kot rakotvorna snov. To še ne pomeni, da boš zaradi tetovaže zbolel, pomeni pa, da tveganje ni povsem izključeno. Poleg tega pa lahko zakrijejo znake kožnega raka, kar je kar skrb vzbujajoče. Tetovaže lahko namreč otežijo opazovanje sprememb na koži, zlasti melanoma. Zato velja zlato pravilo: nikoli se ne tetoviraj čez znamenja, madeže ali sumljive spremembe.

Črnilo potuje po telesu 

Znanstveniki so odkrili delce tetovirnega črnila celo v bezgavkah, daleč stran od tetovaže. Kaj to dolgoročno pomeni za telo, še ni povsem jasno, a dejstvo ostaja – črnilo ne ostane vedno tam, kjer ga pričakuješ. 

Tetovaže imajo tudi pozitivno plat

Bolečina med tetoviranjem lahko sproži endorfine, hormone dobrega počutja. To je tudi eden od razlogov, zakaj nekateri pravijo, da so “zasvojeni” s tetovažami. 

Tetovaže so lahko lepe, pomenljive in zabavne – a niso povsem brez posledic. Če se zanje odločaš, izberi preverjenega tetovatorja, kakovostna črnila in poslušaj svoje telo.