Olimpijske uniforme za zimske igre so letos sprožile precej razprav. Največ pozornosti je pritegnil Lululemon, ki je pri opremi za kanadsko reprezentanco opustil klasične rdeče puhovke in jih nadomestil s prešitki v obliki javorjevega lista.
Plašč za otvoritveno slovesnost z ogromnim temno rdečim listom so spletni komentatorji posmehljivo primerjali z »jeznim držalom za vroče lonce«, kar je sprožilo burne odzive javnosti.
Nam pa je všeč prav zaradi izbire barv in kombinacij, ki so izredno modne in uporabne. Ne bi se branili takšne modne kolekcije za naš naslednji smučarski oddih.
Manj kontroverzne, a močno izpostavljene so tudi uniforme ZDA, kjer Ralph Lauren nadaljuje s tradicionalno rdeče-belo-modro estetiko. Nekateri jo hvalijo kot brezčasno, drugi kritizirajo kot predvidljivo.
Kolekcija je vsekakor zanimiva, saj ponuja nešteto opcij za razne priložnosti in funkcije, ki se jih bodo udeležili športniki tudi, ko ne bodo tekmovali na belih pobočjih.
Veliko pozitivnih odzivov je požela Mongolija, ki po uspehu na OI Pariz 2024 tudi letos stavi na močno kulturno identiteto in tradicionalne silhuete, medtem ko je Monclerjeva oprema za Brazilijo izzvala presenečenje predvsem zato, ker gre za netipično sodelovanje med italijansko luksuzno znamko in južnoameriško reprezentanco.
Francoska kolekcija Le Coq Sportif je bila sprejeta kot elegantna in tehnično dovršena, a brez večjih polemik — bolj kot razprave je sprožila primerjave z visoko modo.
Slovenska kolekcija med najmanj izstopajočimi
Slovenska olimpijska kolekcija pa je pripravljena v sodelovanju s tradicionalnim opremljevalcem slovenskih olimpijcev, blagovno znamko PEAK. V predstavitvenem opisu so pri olimpijskem komiteju Slovenije zapisali slednje:
“Značilne barve olimpijske kolekcije ostajajo modra, zelena in bela, ki se jim je tokrat v večji meri pridružila siva barva, ki poudarja eleganco.”
Za mnenje o tem, ali bi lahko sploh naša država v prihodnje konkurirala drugim, smo povprašali našo kostumografinjo in vrhunsko modno oblikovalko Mateo Benedetti.
“Utopično se je primerjati z znamkami, kot je npr. Ralph Lauren, a z boljšim dizajnom in materiali vseeno lahko izstopamo — vprašanje je, kdo odloča. Tudi če imamo najboljšega oblikovalca ne pomaga kaj dosti, če odločevalci zavrnejo njegove skice.
“Finančne omejitve dodatno zapletejo proces: zadrga lahko stane 0,25 € ali 25 €, kar neposredno vpliva na dizajn, kakovost in materiale. Ralph Lauren je na primer razširil kolekcijo z jeansom, pleteninami in volnenimi elegantnimi plašči ter ustvaril modno ponudbo, ki ni namenjena le športnikom, temveč širšemu kupcu. Pri njih delajo velike dizajnerske ekipe (ne en sam človek) in projekti zahtevajo znatne honorarje in čas — že osnovna mentaliteta razumevanja procesa oblikovanja je pogosto problem, saj mnogi odločevalci ne dojamejo, koliko dela stoji za eno kolekcijo,” dodaja Benedettijeva.
V kolikor se sprašujete, zakaj je videz olimpijskih športnikov sploh pomemben, se vprašajte, kaj to pomeni za prepoznavnost Slovenije.
“Mediji močno poudarjajo, kako je ekipa oblečena — za majhno državo, kot je Slovenija, to pomeni veliko. Tako kot obleka na sestanku sporoča, kdo si, tudi oblačila državne reprezentance gradijo identiteto in kažejo odnos države do športnikov. Pomembno je, da se športniki počutijo samozavestno in da oblačila odražajo spoštovanje ter profesionalnost, ne pa neprijetnosti zaradi neprimerne opreme,” sklene Matea Benedetti.
