Če se sprašujete, kako lahko sami izklopimo stresne signale v telesu, vam v nadaljevanju nudimo 5 izjemno hitrih rešitev.

Vagusni živec je namreč naravni mehanizem telesa za uravnavanje stresa, zato njegova pomiritev ni zgolj trenutni trend, temveč nuja. Z rednim treniranjem, kjer prednjačita dihanje in zavestno umirjanje, lahko izboljšate odpornost na stres, hitrost okrevanja in splošno ravnovesje telesa in uma.

Ko je tonus vagusnega živca dober, se umiri srčni utrip, poglobi dihanje, izboljša prebava in telo lažje okreva. Ker možgani ves čas berejo signale iz telesa, lahko že način dihanja in splošno fiziološko stanje vplivata na občutek stresa. 

Deluje kot povezava med možgani in telesom ter pomaga preklopiti iz stanja “boj ali beg” v stanje “počitek in regeneracija”. Strokovnjaki zato radi poudarjajo, da možgani ves čas berejo telesne signale.

Če je dihanje plitko, srčni utrip hiter in prebava motena, to vpliva tudi na občutek stresa. Ko pa telo pošilja signale varnosti z mirnim dihanjem, stabilnim utripom in sproščenim stanjem, se izboljšata čustvena regulacija in odpornost.

Kako lahko spodbudite vagusni živec?

Najbolj dostopne metode so preproste in brezplačne, zato v svoj vsakdan lahko vključite nekaj preprostih načinov za podporo vagusnemu živcu.

Prvi korak je počasno dihanje z daljšim izdihom, saj se živec najbolj aktivira prav ob izdihu. Drugi je zavestno umirjanje dihanja večkrat na dan, tudi za le nekaj minut. Tretji je “humkanje” ali grgranje, ki z vibracijo spodbuja področje grla in s tem živčne povezave.

Četrti je kratkotrajna izpostavljenost mrazu, na primer hladna prha ali umivanje obraza z mrzlo vodo. Peti korak pa je krepitev socialne povezanosti, kot so smeh, pogovor, očesni stik in občutek varnosti, saj tudi to pozitivno vpliva na živčni sistem.

Na voljo so tudi naprave za električno stimulacijo vagusnega živca, ki z blagimi impulzi podpirajo sprostitveni odziv telesa, vendar strokovnjaki poudarjajo, da osnovne tehnike dihanja in življenjskega sloga ostajajo temelj.