Festival že vrsto let predstavlja pomembno stičišče ustvarjalcev, strokovne javnosti in občinstva ter ponuja vpogled v raznolikost sodobne slovenske neodvisne filmske produkcije.
V enem izmed kratkih filmov ob boku igralca Blaža Setnikarja nastopa tudi izjemna Gaja Filač, ki jo širša javnost pozna iz televizijske uspešnice Skrito v raju.
Če bi vedel je naslov novega igranega filma, katerega scenarij, režija in montaža so nastali pod umetniško taktirko Borija Levskega in Aneja Levskega. Film bo na sporedu v petek, 3. aprila, ob 21. uri v Slovenski kinoteki.
Ob tej priložnosti smo Gajo ujeli med festivalskim dogajanjem in jo povabili k hitremu, sproščenemu pogovoru. V nadaljevanju je za naš portal, brez filtra, iskreno in z ravno prav igralskega šarma, odgovorila na 10 hitrih vprašanj.
Katere emocije je lažje in katere težje interpretirati?
Jaz bi rekla, da je vse odvisno od zgodbe, ki jo igraš. Če ti je zgodba blizu in ti zleze pod kožo, bodo tudi čustva prihajala naravno. Če pa ti je daleč, potem imaš več dela tudi s samimi emocijami.
Ste bili zaradi kariere v mladosti kaj prikrajšani življenja najstnice?
Nikoli. Se mi zdi, da me je ravno delo rešilo takrat, ko mi je bilo v mladosti najtežje.
Če bi lahko potovali nazaj v preteklost filma, kje bi želeli pristati?
Vrnila bi se v čas jugoslovanskega in post-jugoslovanskega filma, v obdobje od šestdesetih do sredine devetdesetih, ko so nastajali kultni filmi in ko sta na setih vladala divjina ter ustvarjalna svoboda.
Katera je za vas najbolj zahtevna vloga v življenju (tako v zasebnem kot v poklicnem smislu)?
Biti soigralec oziroma sočlovek. Empatičen in sočuten. Vse bolj postajamo individualisti, zaslepljeni s socialnimi omrežji in obremenjeni samo sami s sabo, da postajamo imuni na to, kar se dogaja okoli nas. Enako velja za oder.
Če ne bi bili igralka, kaj bi počeli?
Najverjetneje bi bila psihologinja ali psihoterapevtka.
Kakšen nasvet imate za rosno mlade, nadebudne igralce?
Nikoli ne nehajte biti otroci. Ostanite radovedni, zvesti sebi in iskreni pri tem, kar počnete. In dajte telefone iz rok in začnite živeti življenje. Tam se skriva material za vaše delo.
Ultimativna nagrada za igralca je …?
Da sproži odziv v gledalcu, da ga na nek način premakne in povzroči, da iz gledališke ali filmske dvorane odkoraka spremenjen.
Kdaj ste nazadnje sami sebe presenetili?
Pred dvema tednoma, ko sem uspela ob kupu drugih obveznosti pravočasno magistrirati.
Kateri stavek bi napisali na filmski plakat svojega življenja?
Dnevno sobivanje s kaosom.
Katero vlogo bi odigrali zastonj, samo zato, ker je predobra?
Mislim, da vloge same po sebi niso ‘dobre’ ali ‘slabe’. Lahko so glavne, tragične, ganljive ali odmevne, a tisto, kar jih resnično naredi dobre, je skupno delo dobre ekipe ustvarjalcev, ki se uspejo ujeti na isti valovni dolžini. Tako da – če mi date dobre sodelavce … potem lahko premislim. (smeh)
