Družbena omrežja so v zadnjem desetletju postala nepogrešljiv del vsakdanjega življenja. Spremljajo nas od trenutka, ko zjutraj prvič pogledamo na telefon, do večera, ko še zadnjič preverimo, kaj smo morda zamudili.
Delujejo kot vir sprostitve, navdiha in pobega iz vsakodnevnih obveznosti, a kljub temu se vse pogosteje pojavlja občutek, da nas po daljšem brskanju ne napolnijo, temveč izčrpajo.
Raziskave v zadnjih letih vse bolj jasno nakazujejo, da razlog ni zgolj v času, ki ga preživimo na telefonu, temveč tudi v tem, katere aplikacije uporabljamo in kako jih uporabljamo. Med njimi izstopa prav Instagram, ki ima lahko na naše počutje izrazitejši vpliv kot večina drugih platform.
Popolne podobe ustvarjajo nepopoln občutek
Na prvi pogled Instagram deluje kot prostor lepote, estetike in navdiha. Urejen videz, skrbno izbrane fotografije, popolni trenutki in življenjski slog, ki deluje skoraj brezhibno. Vendar prav ta vizualna popolnost skriva tudi past.
Večina vsebin, ki jih spremljamo, ni spontana, temveč premišljeno izbrana in pogosto tudi obdelana. To pomeni, da ne spremljamo resničnega vsakdana drugih ljudi, temveč njihovo idealizirano različico.
Ko smo takšnim podobam izpostavljeni vsak dan, se primerjanje skorajda neizogibno pojavi. Ne gre za zavestno odločitev, temveč za subtilen proces, ki poteka v ozadju. Nenadoma se lahko ujamemo v mislih, da drugi živijo boljše, bolj izpolnjeno ali bolj urejeno življenje. In čeprav vemo, da to ni celotna resnica, občutek nezadovoljstva kljub temu ostane.
Posebno vlogo pri tem igra tudi način uporabe aplikacije. Instagram večinoma spodbuja pasivno spremljanje, in sicer neskončno “scrollanje” in gledanje vsebin. Takšna uporaba ne vključuje pravega stika, temveč zgolj opazovanje.
Naši možgani pri tem sicer prejemajo veliko informacij, vendar brez občutka povezave, ki je ključen za dobro počutje. Prav zato se lahko zgodi, da po uporabi aplikacije ne občutimo sprostitve, temveč rahlo praznino ali utrujenost.
Kako lahko spremenimo svoj odnos do aplikacije?
Preoblikovanje našega digitalnega prostora je prvi korak. Naš feed ni naključen, saj ga oblikujemo sami. Če sledimo profilom, ki v nas vzbujajo pritisk ali občutek, da nismo dovolj, bo to neposredno vplivalo na naše počutje. Nasprotno pa lahko z bolj premišljeno izbiro ustvarimo okolje, ki nas spodbuja, navdihuje in pomirja.
Pomembno vlogo igra tudi čas, ki ga namenimo uporabi. Ko postane Instagram avtomatična navada, hitro izgubi svojo prvotno funkcijo. Če si postavimo jasne meje in aplikacijo uporabljamo zavestno, lahko bistveno zmanjšamo njen negativni vpliv.
Prav tako lahko svojo izkušnjo spremenimo že s tem, da iz pasivnega opazovanja preidemo v aktivno uporabo. Namesto neskončnega scrollanja pomembno, da se odzovemo, napišemo sporočilo in vzpostavimo stik z ljudmi. Takšna uporaba ima namreč bistveno bolj pozitiven učinek na naše počutje.
Morda pa je najpomembnejše zavedanje, da to, kar vidimo na Instagramu, ni celotna resničnost. Gre za izbrane trenutke, pogosto skrbno oblikovane in prilagojene. Ko to razumemo, primerjanje izgubi del svoje moči, naš odnos do vsebin pa postane bolj uravnotežen.
