Ghosting ni le izginotje v virtualnem prostoru. Gre namreč za nenadno spremembo v stimulaciji socialne prisotnosti, naši možgani pa se na to odzovejo, kot da gre za resnično grožnjo.

V prvih urah po tem, ko ugotovite, da ste bili ghostani, začne telo proizvajati stresni hormon. Srce razbija, apetit izgine, možgani pa poskušajo rekonstruirati pretekle dogodke. Vaš živčni sistem tako doživlja majhen napad preživetja.

Ko vam nekdo pošilja sporočila, se možgani napolnijo z dopaminom, a ko sporočila nenadoma izginejo, razpoloženje hitro potone. Nevroznanstvene raziskave potrjujejo, da virtualna socialna nagrada aktivira iste centre v možganih kot resnični socialni stik, zato čustvena odvisnost od digitalnih interakcij ni le občutek. 

Zavrnitev namreč aktivira področja možganov, povezana z identiteto in s samospoštovanjem. Tako lahko osebe s tesnobnim stilom navezanosti doživljajo močne čustvene in fiziološke reakcije ter obsesivno analizirajo situacijo in dlje ostajajo v dopaminskem vakuumu, medtem ko osebe z varnim stilom navezanosti občutijo nelagodje.

Simptomi, kot so napetost v vratu, nespečnost, pospešen srčni utrip ali bolečine v trebuhu se lahko pokažejo takoj ali šele čez nekaj dni. Toda dobra novica je, da začne telo okrevati takoj, ko prenehate hraniti negotovost. Možgani začnejo sproščati serotonin, živčni sistem se stabilizira, energija se vrne in spanec se uredi. 

Tudi dejavnosti, kot so introspektivno pisanje, pogovori s prijatelji in ozaveščanje lastnih občutkov lahko aktivirajo parasimpatični živčni sistem, s čimer se ponovno vzpostavita občutek nadzora in varnosti.