Internet je poln modrosti, zato ni presenetljivo, da na plano privrejo tudi novi pojmi za razna psihološka stanja, ki pestijo številne.
Pojem je na prvi pogled morda dokaj nesmiseln, a ko se poglobimo v težo tega, kar opisuje, se lahko hitro prepoznamo v opisu. Nemalokrat slišimo, da se ne znamo popolnoma sprostiti in sprejeti nečesa lepega.
Vsak od nas se je verjetno že kdaj boril s komplimentom ali pa pomislil, da si nečesa ne zasluži. To je vsekakor konstrukt družbe, v kateri živimo, saj bi morali po naravi blesteti v vsej svoji lepoti in se popolnoma sprejemati točno takšni, kot smo.
Dostikrat slišimo, kako se ljudje, ki se jim pripeti nekaj lepega začnejo ob tem počutiti nelagodno. Zdi se jim, da se za tem dobrim trenutkom morda skriva nekaj slabega, samo še potrkati mora na njihova vrata.
V kolikor to rezonira z vami, že veste, da ste si velikokrat rekli tudi “to je predobro, da bi bilo res!”. No, potem bi vas lahko popredalčkali pod besedo herofob, kar pa še ne pomeni, da gre za diagnozo. Gre predvsem za opozorilni znak, da vaš um iz navade izbira varnost pred popolnim veseljem.
Ne gre sicer za psihološki pojem, temveč besedo, ki opisuje določene vzorce razmišljanja in obnašanja v povezavi z nelagodjem, ki ga lahko občutimo pri pozitivnih emocijah. Očitno gre za strah, da se bo vse lepo enkrat tudi končalo. In pravzaprav bi lahko trdili, da morda zgolj ne znamo uživati v trenutku.
Morda gre za neko vrsto vraževerja, saj je pri nekaterih ljudeh takšen vzorec lahko zelo subtilen. Namesto da bi uživali v nečem lepem, začnejo takoj razmišljati o tem, kako dolgo bo to trajalo.
Kot da bi bila prevelika sreča zgolj opozorilo, da v kratkem prihaja nesreča. Žalostno je, da takšno razmišljanje velikokrat vodi do tega, da si ljudje želijo omejiti svojo srečo in s tem čutenje v sedanjosti.
Zgodi se lahko, da se ne želijo prehitro veseliti ali pa se celo izogibajo situacijam, kjer bi lahko čutili močna pozitivna čustva. Za tem stoji neka logika, ker verjamejo namreč, da jih bo izguba bolela manj, če se na nekaj lepega ne navežejo preveč.
Veliko takšnih primerov izhaja iz preteklih travmatičnih dogodkov. Še posebej, če so v preteklosti doživeli, da se je nekaj slabega zgodilo prav po obdobju varnosti in zadovoljstva. Možgane to napelje do tega, da začnejo srečo povezovati z nevarnostjo in ustvarjati pričakovanje, da bo šlo nekaj narobe.
Spet drugi pa enostavno potrebujejo kontrolo, s pomočjo katere se vnaprej pripravijo na možnost razočaranja. V vsakem primeru pa gre za navidezno zaščito, ki vodi le v manjše zadovoljstvo v sedanjosti.
Ker se vsak izmed nas kdaj sooča s herofobijo, lahko rečemo, da se iz enega samega vzorca obnašanja težko govori o psihološki dijagnozi. Tako da, lahko zadihate, ker je to zgolj obrambni mehanizem, ki ga z malo samozavedanja lahko postopoma preprosto presežete.
