Če je kolagen kot fina svilena podloga, ki drži obliko naše kože, sklepov in tetiv, so naše vsakodnevne navade pogosto nevidne nitke, ki jo počasi parajo. In ker se to dogaja potiho in brez opozorila, je še toliko pomembneje, da prepoznamo trenutke, ko svoji koži in telesu nevede delamo medvedjo uslugo.
Sončenje brez zaščite

Če ima kolagen kakšnega glavnega zunanjega sovražnika, je to zagotovo UV sevanje. UVA žarki namreč sežejo globoko v kožo, naravnost do kolagenskih vlaken, kjer aktivirajo encime, ki jih dobesedno drobijo. Koža zato hitreje izgubi prožnost, pojavijo se prve gubice, polt pa izgubi svoj svež videz.
Ker se to ne zgodi čez noč, na zaščito pogosto pozabimo. A koža ne potrebuje sončnih opeklin, da začne izgubljati kolagen, saj so dovolj že zimski žarki, vsakodnevni mestni sprehodi brez zaščitnega faktorja in tistih “samo nekaj minut” na soncu, ki se skozi leta neusmiljeno seštevajo.
Uživanje sladkorja
Sladkor ne vpliva le na našo postavo in mikrobiom, temveč tudi na čvrstost kože prek procesa, imenovanega glikacija. Ko zaužijemo preveč preprostih sladkorjev, se ti vežejo na kolagenska vlakna in jih otrdijo, zaradi česar ta postanejo toga in lomljiva.

Posledica se hitro pokaže v ogledalu, saj koža izgubi svojo prožnost, postane bolj povešena in utrujenega videza. In čeprav ob besedi sladkor najprej pomislimo na sladice, se pasti skrivajo tudi v belem kruhu, sladkih pijačah in predelani hrani, ki povzročajo hitre poskoke sladkorja v krvi.
Kajenje
Pri dolgoletnih kadilcih se razlika pogosto vidi že na obrazu, saj njihova polt hitreje izgubi svežino, postane nekoliko bolj sivkasta, gubice pa se poglobijo prej.
Nikotin namreč zoži krvne žile in koži odvzame dragoceni kisik ter hranila, ki jih celice nujno potrebujejo za tvorbo novega kolagena. Obenem pa cigarete v telesu ustvarjajo oksidativni stres, ki obstoječa vlakna dobesedno načenja.

Študije kažejo, da je koža kadilcev tanjša in se obnavlja bistveno počasneje. A cena kajenja se ne pozna le v ogledalu, temveč tudi v sklepih in krvnih žilah, saj v okolju, polnem toksinov in tihih vnetij, kolagen nima pravih pogojev za obstoj.
Pomanjkanje spanca
Ponoči, ko mi počivamo, telo opravi največ dela za svojo obnovo. Sprošča se rastni hormon, celice se obnavljajo, tiha vnetja pa se pomirijo. Če nam spanca kronično primanjkuje, se to ravnovesje poruši, kortizol naraste, sinteza kolagena pa se upočasni.
Visok kortizol namreč razgrajuje beljakovine, med katerimi ima kolagen glavno vlogo. Pogosto se spanje pod šestimi urami ali nemirne, prekinjene noči poznajo povsod, zato zdrave spalne navade tu igrajo veliko vlogo, saj regeneracija ni razkošje, ampak biološka potreba.

Kronični stres
Stres ni le psihično stanje, temveč biokemični proces. Dolgotrajno povišan kortizol spodbuja vnetne procese in zmanjšuje sposobnost organizma.
To pomeni, da ko smo nenehno »v krču«, telo preklopi v način preživetja in ne obnove. Proizvodnja kolagena pa spada med procese, ki niso prednostni, ko organizem meni, da je v nevarnosti. Zato je koža v obdobjih stresa pogosto sivkasta, brez tonusa in z izrazitejšimi gubami.
Pomanjkanje beljakovin
Kolagen je beljakovina. Da ga telo sintetizira, potrebuje aminokisline kot so glicin, prolin, in lizin, pa tudi vitamin C, cink in baker.

Dieta z zelo nizkim vnosom kalorij, izločanje celih skupin živil brez ustrezne zamenjave ali kronično pomanjkanje beljakovin vodi v upočasntev proizvodnje kolagena. Telo takrat razpoložljive vire porabi za vitalne funkcije, »estetski« vidiki, kot je čvrstost kože, pa postanejo manj pomembni.
Pomanjkanje vitamina C
Brez vitamina C sinteza kolagena preprosto ne steče tako, kot bi morala, ker proces ostane nepopoln in neučinkovit. Zato lahko tudi ob prehrani, ki je bogata z beljakovinami, njegovo pomanjkanje zavre nastajanje novih vlaken.

To pomeni, da enolična, močno predelana hrana z malo svežega sadja in zelenjave našemu kolagenu ne daje tistega, kar nujno potrebuje za svojo obnovo.
Prekomerna vadba
Morda zveni presenetljivo, a tudi preveč gibanja lahko škoduje kolagenu. Redna telesna dejavnost sicer odlično spodbuja njegovo nastajanje, vendar le takrat, ko telesu privoščimo tudi dovolj počitka.
Če s treningi pretiravamo in pozabimo na okrevanje, v telesu narasteta oksidativni stres in raven kortizola, kar začne razgrajevati tkiva.

Sklepi, tetive in vezi, ki so vsi bogati s kolagenom, postanejo takrat precej bolj ranljivi in dovzetni za poškodbe. Ravnovesje med vadbo in počitkom zato ni vprašanje discipline, temveč preproste biologije.



