Pravijo, da je denar sveta vladar. In v času inflacije, se to zdi še kako res, saj se mnogi spopadajo s finančno nestabilnostjo. Zato je popolnoma smiselno, da si ljudje želijo večjega zaslužka. A vendar ima denar tudi slabe plati. Tako pravi tudi ena izmed uporabnic Starševskega čveka, ki trdi, da ima v ožji družini primer posameznika, ki ga je denar popolnoma spremenil.

“Je bila oseba super, se brigala za družino, hišo, živali, potem pa je začela delat in še išče dodatno delo, oziroma zaslužek in tako cele dneve dela in hodi domov izključno samo spat. Vse razpada – odnosi predvsem. In ko se želiš pogovorit, ni posluha. Trpimo vsi, ker oseba ima ves denar zase, ne vlaga v hišo, ne kupi hrane, ne poskrbi za svoje živali, ki si jih je pripeljala domov, se ne družimo. In kot pravim, najbolj trpijo odnosi, ker “mora” delati ko so rojstni dnevi, ko je komu kaj za pomagat, ko pride kdo na obisk… Se zelo žene za denarjem, in vse ostalo ni pomembno tej osebi,” je zapisala.

Denar ni tisti, ki pokvari človeka

Uporabniki so avtorici odgovorili, da v resnici ni denar tisti, ki pokvari človeka. “Imam drugačne izkušnje, zato je moje mnenje, da denar samo odkrije pravi obraz človeka. Poznam zlate ljudi z veliko pod palcem, tudi takšne, ki se jim je finančna situacija izboljšala kasneje v življenju, in prave izkoriščevalske gnide, revne kot cerkvena miš,” je odgovoril eden izmed uporabnikov.

“Da denar pokvari karkoli, je enaka poenostavljena neumnost, kot trditve da puške ubijajo ali da hitrost ubija (na cesti). Ubijajo ljudje, ki orožje uporabijo in na cesti ubijajo tisti, ki svoje hitrosti ne obvladajo.”

Drug uporabnik pa je odgovoril, da denar zasvoji: “Denar ne pokvari, ampak zasvoji. Je droga. Enako kot hrana, alkohol. In še kako je lahko poguben za družine, zveze, zakone. Ker dopaminsko zasvoji možgane in labilen človek še kako lahko izgubi stik z realnostjo.”

Denar spremeni naše razmišljanje

A znanstveniki razkrivajo, da to, da denar razkrije kakšni smo, ni res. Premožnost vpliva na našo moralnost, naša razmerja in naše duševno zdravje.

Izraz “afluenca” – izraz obilja in gripe, opredeljen kot “boleče, nalezljivo, družbeno prenosljivo stanje preobremenjenosti, dolgov, tesnobe in zapravljanja, ki je posledica vztrajnega prizadevanja za več” – se pogosto zavrača kot neumna modna beseda, ustvarjena, da izrazi naš kulturni prezir do potrošništva. Čeprav se ta izraz pogosto uporablja v šali, dejansko vsebuje kanček resnice, ki pove veliko o naši družbi.

Ne glede na to, ali je blaginja resnična ali namišljena, denar resnično spremeni vse, in tisti iz visokega družbenega razreda se ponavadi vidijo precej drugače kot drugi. In bogastvo (in prizadevanje zanj) je tesno povezano z nemoralnim vedenjem. Psihologi, ki preučujejo vpliv bogastva in neenakosti na človeško vedenje, so ugotovili, da lahko denar močno vpliva na naše misli in dejanja na načine, ki se jih pogosto ne zavedamo, ne glede na naše ekonomske okoliščine.

Več denarja, manj empatije

Več študij je pokazalo, da je bogastvo lahko v nasprotju z empatijo in sočutjem. Raziskava, objavljena v reviji Psychological Science, je pokazala, da ljudje z nižjim ekonomskim položajem bolje berejo obrazne izraze drugih – kar je pomemben pokazatelj empatije – kot premožnejši ljudje.

“Veliko tega, kar vidimo, je izhodiščna usmeritev za nižji razred, naj bo bolj empatičen, višji razred pa manj,” je za Time povedal soavtor študije Michael Kraus. “Okolja nižjega razreda so precej drugačna od okolja višjega razreda. Posamezniki nižjega razreda se morajo kronično odzivati na številne ranljivosti in družbene grožnje. Resnično se moraš zanašati na druge, da ti bodo povedali, ali prihaja družbena grožnja ali priložnost, in zaradi tega postaneš bolj dojemljiv za čustva.”

Medtem ko pomanjkanje virov spodbuja večjo čustveno inteligenco, lahko tudi več virov samo po sebi povzroči slabo vedenje. Raziskave UC Berkeley so pokazale, da lahko tudi ponarejen denar povzroči, da se ljudje obnašajo manj spoštljivo do drugih. Raziskovalci so opazili, da ko sta dva študenta igrala Monopoly, pri čemer je eden dobil veliko več denarja za Monopoly kot drugi, je premožnejši igralec sprva izrazil nelagodje, nato pa se je obnašal agresivno, zavzel več prostora in glasneje premikal svoje figure ter celo zmerjal igralca z manj denarja.

Premožnost zamegli moralno presojanje

Znanstveniki razkrivajo, da lahko bogastvo povzroči občutek moralne upravičenosti. Študija UC Berkeley je pokazala, da je bilo v San Franciscu, kjer zakon zahteva, da se avtomobili ustavijo na prehodih za pešce in jih spustijo čez cesto, pri voznikih luksuznih avtomobilov štirikrat manj verjetno, da se bodo ustavili, kot tisti v cenejših vozilih. Prav tako so večkrat izsilili preostale voznike.

Druga študija je pokazala, da lahko samo razmišljanje o denarju vodi v neetično vedenje. Raziskovalci s Harvarda in Univerze v Utahu so ugotovili, da so udeleženci študije bolj verjetno lagali ali se vedli nemoralno, potem ko so bili izpostavljeni besedam, povezanim z denarjem.

“Tudi če smo dobronamerni, tudi če mislimo, da ločimo dobro od napačnega, lahko obstajajo dejavniki, ki vplivajo na naše odločitve in vedenje, ki se jih ne zavedamo,” je povedala izredna profesorica managementa Univerze v Utahu, Kristin Smith-Crowe, ena od soavtorjev študije.

Denar ne kupi sreče

V iskanju uspeha običajno iščemo denar in moč, vendar nas to morda ovira pri stvareh, ki so resnično pomembne: sreči in ljubezni.

Med dohodkom in srečo ni neposredne povezave. Po določeni ravni dohodka, ki lahko poskrbi za osnovne potrebe in razbremeni napetost (nekateri pravijo 50.000 evrov na leto, drugi pravijo 75.000 evrov), bogastvo komaj kaj vpliva na splošno blaginjo in srečo, in če sploh kaj, le škoduje blaginji: Izjemno premožni ljudje dejansko trpijo za večjo stopnjo depresije.

Nekateri podatki kažejo, da denar sam po sebi ne vodi v nezadovoljstvo – namesto tega lahko nenehno stremljenje k bogastvu in materialnim dobrinam povzroči nesrečo. Materialistične vrednote so celo povezovali z nižjim zadovoljstvom v razmerju.

A v vsem tem obstaja svetla točka, raziskava iz leta 2013 je pokazala, da le še četrtina ljudi meni, da bogastvo določa dejanski uspeh. Premoženja in finančne stabilnosti se najbrž nihče ne otepa, a preden se podate na večen lov za bogastvom, razmislite, če je res vredno.