Obsedenost s telefonom je tako pogosta, da imamo zanjo že ime: “nomofobija”. Nomofobjia v resnici pomeni strah pred izgubo telefona, saj si posameznik ne predstavlja življenja brez tega. Ta fobija pa ne vpliva le na posameznika, ampak tudi na njegove bližnje.
Uporabnice Starševskega čveka so delile svoje zgodbe o partnerjih, ki so obsedeni s telefoni, kar pa vpliva tudi na njihova razmerja. “Ali gre še komu na živce partnerjeva obsedenost z mobilnim telefonom? Non stop ga uporablja, še med pogovorom z mano ne umakne pogleda z ekrana. Dovolj mi je, da sem vedno na drugem mestu!!! Ima še katera takšen problem? Kako ste ga rešile?” je vprašala avtorica teme.
“To postaja normala”
Avtorici so se mnogi uporabniki pridružili, da je pri njih enako, ali celo hujše: “Ja, jaz imam tak problem. Še huje, ne samo telefon, velikokrat ima tudi slušalke v ušesih. Tako da niti ne sliši, če mu kaj govorim oz. sprašujem. Sem že nekajkrat znorela, se poskusila lepo pogovoriti, pa ni boljše,” je napisala ena izmed uporabnic in dodala, da se je odločila problem preprosto odmisliti in živeti svoje življenje.
“Sama sem imela bivšega, ki ni bil samo na enem telefonu, ampak kar na dveh. Tudi na wc ga je nosil in bil gor med veliko potrebo, ponoči na nočni omarici poleg glave, kar je sploh zelo super, da ti seva direktno v možgane. To je tudi eden od razlogov, zakaj je bivši. Opazila sem nasploh, da se s temi na telefone non stop priklopljenimi ljudmi preprosto skoraj ne moreš več pogovarjati. Gredo ostali podatki kar mimo njih,” je pripomnila druga uporabnica.
Poznate Phubbing?
V angleščini se fenomen, ki ga doživljajo uporabniki, imenuje “phubbing”. Beseda je kombinacija besede “phone” (telefon) in “snubbing” (ignorirati). Raziskave kažejo, da ta pojav razdira razmerja, saj ustvarja med partnerjema čustveno distanco. Družinski terapevt dr. Jim Seibold je za Fatherly dejal, da telefon nadomesti skupaj preživet čas.
“Sploh, če je jezik ljubezni enega izmed partnerjev skupaj preživeti čas,” je razložil in dodal, da “se bo ta počutil zavrnjenega in zapuščenega, če njegov partner ves svoj čas preživi na telefonu.”
To pa je predvsem problem modernega časa. “Nekoč so se partnerji spopadali z nevarnostjo drugih ljubezenskih interesov. Sedaj pa tekmujejo z napravo, ki je zaradi svoje prenosljivosti še bolj vsiljiva,” je za Fatherly povedala Lori Whatley, licencirana zakonska terapevtka. “Tekmovanje z elektronsko napravo pa ni preprosto. Moč odvisnosti je včasih lahko nemogoča.”
Stanje pa se lahko še poslabša, če partner začne svoj telefon in njegovo uporabo skrivati, saj se s tem izgubi še zaupanje med partnerjema.
Izognite se obtoževanju
Neprestana uporaba telefona načne še tako močno razmerje. A če si želite izboljšanja, ne obtožujte svojega partnerja. Namesto stavkov kot so “Telefon je pomembnejši od mene!” ali “Daj telefon stran, ko govorim s teboj!”, raje iščite rešitve. Dogovorite se, da med večerjanjem pospravita svoja telefona.
A to je le kratkoročna rešitev, saj bo vaš partner slej kot prej ponovno segel po telefonu. Terapevtka Lori svetuje, da s partnerjem določite dneve popolnoma brez telefona ali “cone brez telefonov”. “Določite prostor, kot je kavč, kjer telefoni niso dovoljeni.” Vsekakor včasih nastanejo situacije, ko je telefon nujen, a terapevtka opozarja, da takrat na to partnerja vnaprej obvestite.
Dr. Seibold pa svetuje tudi odmore od družbenih omrežij. “Preizkusita en teden brez družbenih omrežij in opazujte, kaj se spremeni,” svetuje. Terapevt še dodaja, da je pri svojih pacientih opazil boljšo povezanost in počutje med partnerjema, ko sta odstranila naprave.”
“Velikokrat se ne zavedamo, koliko časa in energije zapravimo za aplikacije in telefon. Ampak naše počutje je velik pokazatelj,” razlaga. “Če postanete tesnobni, ko odstranite telefon, je to velik znak, da postajate odvisni. Priporočam, da s partnerjem vzpostavita dolgoročna pravila, ki vama bodo pomagala pri omejitvi uporabe naprav. Ta čas namenita pogovoru, povezovanju in zbližanju.”
