V obdobju enem letu udeleženci študije, ki so jedli le od 8. do 16. ure, niso izgubili bistveno več teže kot posamezniki, ki so jedli, kadarkoli so želeli, prav tako se niso bistveno bolj izboljšali drugi zdravstveni kazalniki, povezani z debelostjo, kot je indeks telesne mase, so povedali avtor študije dr. Deying Liu, z južne medicinske univerze na Kitajskem in njegovi sodelavci.

Postenje je postalo bolj priljubljeno kot strategija hujšanja, ker ga je mu je enostavno slediti, so zapisali avtorji v študiji, objavljeni v reviji New England Journal of Medicine.

Vendar “dolgoročna učinkovitost in varnost časovno omejenega prehranjevanja, kot strategije hujšanja še vedno nista zanesljivi, dolgoročni učinki časovno omejenega prehranjevanja na izgubo telesne teže v primerjavi s samim dnevnim omejevanjem kalorij pa še niso v celoti raziskani,” so dejali.

Da bi izvedeli več, so Liu in njegovi sodelavci rekrutirali 139 odraslih z indeksom telesne mase med 28 in 45. Ženske udeleženke so lahko pojedle od 1200 do 1500 kalorij dnevnega vnosa, moški pa od 12500 do 1800 kalorij. Da bi ugotovili dodaten vpliv postenja, so udeležence razporedili v skupine, ki so se postile ali pa se niso postile. Sodelujoči v skupini, ki se je postila, so jedli le v obdobju od 8. do 16. ure, medtem ko so v skupini, ki se ni postila, jedli, kadarkoli so želeli.

Po šestih in dvanajstih mesecih so pri udeležencih ponovno ugotavljali spremembe telesne teže, telesne maščobe, indeksa telesne mase, krvnega tlaka in presnovnih dejavnikov tveganja, vključno z ravnjo sladkorja v krvi, trigliceridi, krvnim tlakom in drugimi.

Omejitev kalorij lahko pojasni koristi

Po enem letu je v študiji ostalo 118 udeležencev. Čeprav so člani skupine, ki se je postila, v povprečju izgubili nekoliko več telesne teže kot člani skupine, ki se ni postila (v povprečju 17,6 kg proti 13,9 kg), razlika med skupinami ni bila statistično pomembna.

Tudi pri večini drugih zdravstvenih kazalnikov, povezanih z debelostjo, je bil trend ugodnejši za skupino, ki se je postila, vendar nobeno od teh izboljšanj ni bilo statistično značilno.

»Ugotovili smo, da sta bila oba ocenjena režima hujšanja pri bolnikih z debelostjo podobno uspešna, ne glede na to, ali so porabo kalorij zmanjšali s časovno omejenim prehranjevanjem ali samo z omejevanjem kalorij,« je zaključil Liu s sodelavci.

Glavni raziskovalec, doktor Huijie Zhang, namestnik direktorja oddelka za endokrinologijo in presnovo v bolnišnici Nafang, je dejal, da so njihove ugotovitve “skladne z ugotovitvami v prejšnjih študijah«.

»Naši podatki kažejo, da omejitev kaloričnega vnosa pojasnjuje večino ugodnih učinkov časovno omejenega režima prehranjevanja,« je dejal Zhang.

Kljub temu je Zhang časovno omejeno prehranjevanje označil za »izvedljiv in trajnosten pristop za osebe, ki želijo shujšati«.

Postenje nima magičnih učinkov

Postenje nima nobenih magičnih učinkov razstrupljanja in celične obnove, pravijo strokovnjaki na portalu feelgood.si in pravijo sledeče:

»Postenje lahko pospeši proces “celične obnove”, t.i. avtofagije. Biološki zaščitni mehanizem, s katerim celica ob pomanjkanju reciklira stare in poškodovane dele – kot nekakšno celično čiščenje stanovanja. Postenje brez energijskega primanjkljaja, ne bo imelo nobenega super koristnega učinka. Na primer preskočen obrok ali celo cel dan hranjenja, ki ga potem ne »nadoknadi« prenajedanje v naslednjih obrokih.« (vir: feelgood.si).

Ko se odločate za spremembe življenjskega sloga, kamor sodi tudi sprememba prehranskih navad, ne rinite glave skozi zid. Življenjskega sloga ne podredite prehrani, ampak prehrano prilagodite svojemu življenjskemu slogu. Gre za dolgoročne spremembe, zato je priporočljiv tudi posvet s prehranskimi strokovnjaki, če sami ne najdete načina, kako se z zadevo spoprijeti.

Za konec naj omenimo še en faktor, ki ima velik vpliv na spremembe v prehrani. Spanje! Zadostna količina spanja, je tista čudežna tabletka, ki ima velik vpliv na proces prehranjevanja.