To je prostor, ki mu težko rečemo le “bar” ali “restavracija”, saj gre za nekakšno kulturno vato, v katero se zavijete, ko imate dovolj digitalnega hrupa.

Ko vstopite, vas ne pozdravi le vonj po kavi in dobri hrani, temveč vizualni objem sedemdesetih. Studio Supaform je pod taktirko Maxima Shcherbakova ustvaril prostor, ki je poklon jugoslovanskemu modernizmu, a z futurističnim zasukom.

Pozabite na hladno minimalistično estetiko, saj so tukaj linije čiste, materiali topli, svetloba pa ravno pravšnja, da se v njej počutite kot v sceni iz kultnega filma.

Srce prostora je t.i.”listening space”. To ni kotiček, kjer bi glasba le nežno brnela v ozadju temveč prostor, ki vas aktivno vabi, da odložite telefon, utihnete in se prepustite ritmu.

Kulinarika brez meja

Če vas interier ne prepriča, vas bo zagotovo kuhinja. Pod taktirko chefa Katsuhika Kobayashija, ki je svoje znanje pilil med Tokiem in Parizom, nastajajo jedi po principu yōshoku.

Predstavljajte si najboljše iz evropske kuhinje, pripravljeno z tisto skoraj kirurško japonsko natančnostjo in estetsko dovršenostjo. Rezultat so okusi, ki so hkrati domači in popolnoma tuji.

Prisotnost je nova luksuz

Največji čar EJE pa se skriva v njihovi “offline” filozofiji. V času, ko vsak trenutek najprej ulovimo v objektiv telefona, Ambasada vztraja pri prisotnosti. Beograd je s tem dobil več kot le novo naslov. Dobil je prostor za vse, ki iščejo avtentičnost v digitalnem svetu.