Leta 2019 je Svetovna zdravstvena organizacija objavila poročilo, v katerem je ugotovila, da umetnost lahko pomaga ljudem, ki se soočajo s težavami duševnega zdravja. Od takrat se vse pogosteje uporabljajo obiski muzejev in druge kulturne dejavnosti za spodbujanje dobrega počutja. Posebej po tem, ko nas je pandemija izolirala od virov kulture, kot so muzeji, galerije in kinematografi, je potreba postala še večja.
Muzeji že od svojega nastanka služijo kot središča spoznavanja umetnosti, sčasoma pa so dobili tudi izobraževalno vlogo. Omogočajo nam srečanje z različnimi časovnimi obdobji in kulturami na enem samem mestu.
V muzejih lahko potujemo geografsko, pa tudi skozi čas, zapuščamo lastno perspektivo in spoznavamo različne poglede na stvarnost. S tem spoznavamo druge kraje, običaje, razumevanja. A vendar so bili ti prostori redko uporabljeni za terapevtske namene. Dokler nas ni doletela pandemija.
Umetnost kot izraz duševnih stanj
Še preden je človeška vrsta razvila sposobnost govora in besednega izražanja, je umetnost služila kot sredstvo za sporočanje čustev in duševnih stanj. Moč umetnosti je v tem, da nam omogoča strukturirati lastne izkušnje in občutke. Na ta način nam omogoča, da te izkušnje bolje vidimo in jih tako bolje razumemo. Ko razmišljamo o tem, kako bomo vizualno predstavili nekatera svoja notranja stanja, je lahko že samo ta proces učinkovit.
Ko govorimo o umetniški terapiji, govorimo o dejanjih, ki na koncu producirajo nek produkt, npr. slikanje, risanje, fotografiranje …
Umetnost kot zdravilo
Muzejska terapija, torej obisk muzeja v zdravilne namene, pa je drugačne narave. Še vedno gre za vrsto umetniške terapije, a za pasivno dejavnost, ki ne zahteva visoke stopnje angažiranosti. Pričakuje se le opazovanje del, pred katerimi se sprehajamo.
Strokovnjaki domnevajo, da ima lahko že samo obiskovanje muzejev in galerij koristne učinke. Muzejski prostori so zasnovani tako, da omogočajo nekakšno meditativno stanje. Saj je pri meditaciji za mnoge težavno ostati pri miru in ostati osredotočen.
Enak učinek kot meditacija ima lahko ogled umetniških del v prostoru, kot je muzej, kjer ni motečih dražljajev. Vsebine v muzejskih galerijah so drugačne narave od informacij, ki smo jim izpostavljeni vsak dan. Iskanje smisla, zaznavanje detajlov, opazovanje pomenov, ki jih umetniška dela nosijo, zahtevajo prisotnost in osredotočeno pozornost. In ta stanja osredotočenosti posledično znižujejo raven stresa in tesnobe – podobno kot bivanje v naravi. Poleg tega so umetniška dela lahko vir novih okvirjev za opazovanje realnosti.
Načini, na katere muzeji spodbujajo duševno zdravje, so različni, na primer s spodbujanjem socialne interakcije, zmanjševanjem občutka osamljenosti in spodbujanjem izkušnje skupnosti.
Poleg terapevtskih učinkov imajo muzeji lahko tudi preventivno vlogo, zato so postali kraj, kamor se lahko odpravimo razvijati odpornost, preden pride do stresnih situacij.
