“Ne deset tisoče poslov je sklenjenih z nakupom in prodajo rabljenih Lego setov. To je ogromen trg, ki ga tradicionalni investitorji slabo poznajo,” pravi Viktorija Dobrinskaja, soavtorica raziskave in izredna profesorica na Visoki ekonomski šoli (HSE), poroča Nova ekonomija.

Nekateri od razlogov za hitro rast cen so proizvodnja v omejenih serijah, posvečenim filmom ali knjigam, vendar pa mnogo lastnikov Legic v njih ne vidi vrednosti zaradi izgubljenih delov. A kljub temu, da se Lego seti proizvajajo že več desetletij, imajo polno odraslih oboževalcev.

Raziskovalci so preučevali cene 2322 Lego kompletov od leta 1987 pa do leta 2015. Raziskava je gledala cene neodprtih setov na primarnem tržišču in na dražbah.

Cene rabljenih kompletov začnejo rasti dve ali tri leta po umiku iz tržišča. Cenovni razpon pa gre od -50 pa do +600 odstotkov na leto.

Velikost seta določa povpraševanje: najhitreje se prodajo manjši seti, ker pogosto vsebujejo unikatne dele ali figurice, a veliki, ki se proizvedejo v manjšem številu, so bolj zanimivi odraslim.

Eden izmed najdražjih setov, Café corner, je sestavljen iz 2056 delov. Naprodaj je bill leta 2007, a je bil čez dve leti odstranjen iz prodaje. Neodprt set je sprva stal 89 funtov, sedaj pa je njegova vrednost ocenjena na 2400 funtov.

Cene setov so imune na borzne trende, premaknile se niso niti med finančno krizo leta 2008.  Seti so se dokazali kot dostopen in učinkovit način vlaganja zaradi svojih cen, ki so nižje od cen avtomobilov ali umetnin.

Velikost kompleta običajno določa povpraševanje: majhni se prodajajo hitreje, ker pogosto vsebujejo unikatne dele, priljubljene so tudi posamezne figure, ali pa veliki kompleti, ki se proizvajajo v manjših količinah in so bolj zanimivi za odrasle.

Eden najdražjih kompletov je denimo Café Corner, ki je sestavljen iz 2056 kosov, v prodajo pa je prišel leta 2007, dve leti kasneje pa so ga umaknili. Nepakiran komplet je prvotno stal okrog 100 evrov, zdaj pa je ocenjen na skoraj 2.800 evrov.

Nekatere cene kompletov so šibko odvisne od borze, niso nihale niti med finančno krizo leta 2008. So cenovno ugoden in zanesljiv način vlaganja, saj so njihove cene bistveno nižje od drugih naložb, kot so denimo umetnost, starine ali avtomobili.

Sicer pa avtorji študije pravijo, da se naložba v komplete Lego kock izplača le na dolgi rok in da bi potencialni vlagatelji lahko imeli višje transakcijske stroške (dostava ali skladiščenje) v primerjavi s klasično naložbo v vrednostne papirje.