Perfekcionizem se morda na prvi pogled zdi dobra stvar, vendar je lahko v resnici pravi strup. Perfekcionisti so pogosto v nenehnem iskanju popolnosti, kar pogosto povzroča kronični stres, tesnobo in pomanjkanje samozavesti. Če vaša težnja k popolnosti otežuje vaše življenje, je čas, da se z njo soočite.
Je perfekcionizem motnja ali lastnost?
Perfekcionizem ni osebnostna motnja, temveč značajska lastnost, ki ljudi sili v postavljanje izjemno visokih standardov na različnih področjih življenja. Perfekcionisti te zahteve postavljajo sebi, bližnjim in tujcem. A poznati je treba razliko med zdravim in patološkim perfekcionizmom.
Zdrav perfekcionizem pomeni, da si človek postavlja visoke, a realne cilje, k njim pristopa z optimizmom, vse to pa pripomore k osebnemu napredku in razvoju.
Nezdrav perfekcionizem prinaša tesnobo, nerealno visoke zahteve, nenehno nezadovoljstvo ob slabih rezultatih in nezmožnost sprostitve.
Zakaj so ljudje perfekcionisti?
Ali nekdo postane perfekcionist ali ne, ni odvisno od spola, starosti ali dela, ampak predvsem od izkušenj iz otroštva. Perfekcionisti v otroštvu običajno niso deležni dovolj podpore, pohval in brezpogojnega sprejemanja staršev. Njihovi starši so pogosto zelo zahtevni in nagnjeni h kritiziranju, zato se otrok nauči, da mora, če hoče zaslužiti ljubezen, dosegati izjemne rezultate. Takšni otroci verjamejo, da nimajo pravice do napak in da morajo izpolniti pričakovanja staršev.
Kako se perfekcionizem kaže v delu?
Perfekcionist je pod stalnim pritiskom – zdi se mu, da nečesa ni naredil dovolj dobro, nenehno spreminja in popravlja in se zato le redko drži rokov. Perfekcionisti imajo kognitivni pristop “vse ali nič” in zato živijo v strahu pred napakami in (tudi majhnimi) neuspehi, kar vodi v izgorelost.
Pravzaprav vsem perfekcionistom predvsem manjka ljubezni do samega sebe, saj so osredotočeni na zunanje oblike vrednotenja: biti popoln, biti pohvaljen in cenjen. S tem pristopom k stvarem in delu obračajo hrbet sami sebi in jasno izražajo svoje nesprejemanje samega sebe in pomanjkanja ljubezni.
Zakaj je delati vse dobro v resnici slabo
V prizadevanju, da bi vse naredili popolno, tvegamo, da bomo izgubili veliko več kot lahko pridobimo. Zaradi previsokih zahtev, ki si jih postavljamo, reagiramo prepočasi, porabimo preveč časa in truda ter na koncu dosežemo slabši rezultat. Nasprotno pa bo bolj sproščen pristop prinesel vsaj 80 odstotkov rezultatov z 20 odstotkov truda.
Nemogoče se je vedno izogniti napakam. Napake potrebujemo, da rastemo in razumemo, česa ne smemo početi, in to je hitrejša pot do uspeha kot neuspešno lovljenje popolnosti.
Zato perfekcionizem tudi negativno vpliva na samozavest, saj se človek osredotoča le na lastne pomanjkljivosti in neuspehe. Zato se perfekcionisti ‘vrtijo v krogu’ in poskušajo biti naslednjič boljši, vendar se slab scenarij le ponavlja, občutek samozavesti pa je vedno nižji, tako človek postane talec lastnega stremljenja k popolnosti.
Perfekcionizem ima mnoge negativne posledice
Takšni ljudje so nagnjeni k anksioznosti, depresiji in imajo lahko težave pri vzpostavljanju tesnih odnosov, nekatere študije pa kažejo, da perfekcionizem skrajšuje pričakovano življenjsko dobo. Vpliva na vse vidike življenja: na občutek lastne vrednosti, učinkovitost pri delu, odnose z bližnjimi in fizično zdravje.
3 koraki do boljšega spopadanja s perfekcionizmom
- Ker je perfekcionizem poskus, da se zaščitite pred razočaranjem, je prvi korak, da si dovolite delati napake. Sprejmite, da se lahko motite, in proces bo veliko lažji.
- Naslednji korak je razviti sposobnost opazovanja lastnih majhnih uspehov. Poskusite imeti majhen ‘dnevnik zmag’ in vsak dan poiščite nekaj, s čimer se lahko pohvalite.
- Poiščite način in aktivnosti za sproščanje. Za perfekcioniste je to običajno izjemno težko, saj so navajeni žrtvovati kakovosten počitek v iskanju uspeha, izčrpanost pa je pri njih stalno stanje. Zato je ključno, da imajo na voljo tudi način sproščanja.
