Njihov odnos do denarja ne temelji le na seštevanju prihodkov in odhodkov, temveč predvsem na občutku, kako se trenutno počutijo in kakšna je širša finančna klima.

Tako imenovano budžetiranje po vibracijah (vibe-based budgeting) je trend, ki se je začel širiti prav na družbenih omrežjih, zdaj pa o njem pišejo tudi številni poslovni mediji.

Kako deluje budžetiranje po vibracijah?

Gre za to, da posameznik svojo porabo prilagaja občutku gospodarske negotovosti, kolektivnemu razpoloženju ali preprosto lastni notranji energiji, ne pa zgolj številkam na svojem bančnem računu.

Za mnoge mlade je to način, kako obvladati vsakodnevni pritisk. Inflacija, nenehne spremembe na trgu dela in poplava pesimističnih napovedi povzročajo občutek tesnobe, (finančne) nestabilnosti in (finančne) ranljivosti.

Zato se mladi odzovejo intuitivno. Kadar čutijo, da “ni pravi čas”, stisnejo pas, ko pa je energija bolj sproščena, si dovolijo več svobode pri porabi in naložbah v prihodnost.

Na prvi pogled se tak način morda zdi nepremišljen, toda v resnici gre za psihološki mehanizem, ki jim daje občutek nadzora v času, ko se zdi, da ga je vse manj, in ko je stabilna finančna prihodnost vse bolj negotova.

Prednosti in pasti

Seveda pa ima tak pristop tudi svoje pasti. Če sledimo samo občutkom, lahko zanemarimo realne možnosti, ki jih imamo. Denimo, da se odločimo preskočiti naložbo, ki bi nam dolgoročno koristila, zgolj zato, ker “ni pravi vibe”.

Po drugi strani pa ima metoda tudi svoje prednosti. Ker se mladi prej prilagodijo negativnim signalom iz okolja, se pogosto izognejo pretirani potrošnji še preden pride do dejanske krize.

Prav zato nekateri ekonomisti menijo, da gre za zanimivo novo obliko finančne discipline, čeprav bolj intuitivne kot racionalne.

Glasni načrti

Ob tem se je razvilo še nekaj drugih trendov. Eden od njih je tako imenovani “loud budgeting”, kjer posamezniki svoje finančne odločitve delijo na glas, predvsem svojim prijateljem, družini ali celo širši javnosti na TikToku.

Če nekdo reče: ”Letos varčujem za potovanje, zato si ne bom privoščil drage večerje,” to postane del njegove identitete. Na ta način mladi ne skrivajo svojih omejitev, ampak jih razumejo kot nekaj normalnega.

To prinaša olajšanje, saj jim ni treba slediti socialnim pritiskom po nenehnem zapravljanju, hkrati pa jih skupnost lažje podpre pri njihovih ciljih. Na ta način opravičujejo potrato (ali pomanjkanje le-te) svojega denarja in s tem gradijo svojo individualno finančno (ne)stabilnost.

Denar < mir

Generacija Z pa ob vsem tem daje jasno prednost tudi nečemu drugemu. Posebno pozornost namenjajo svojemu notranjemu miru in ravnotežju. Pogosto so namreč pripravljeni izbrati delo z nižjo plačo, če to pomeni manj stresa in več prostega časa.

Denar vidijo kot orodje za stabilnost in udobje, ne kot cilj sam po sebi. V tem smislu so trendi, kot so budžetiranje po vibracijah, “loud budgeting” ali celo izzivi no-buy year, le različni izrazi iste težnje: poiskati načine, kako v negotovem svetu ohraniti občutek varnosti in miru.

Ključno je ravnovesje

Na tem mestu je potrebno dodati pomembno opozorilo. Čeprav občutki in vibracije ponujajo dragocen kompas, številke ne smejo izginiti iz enačbe. Strokovnjaki zato svetujejo ravnotežje med obema.

Občutke je smiselno upoštevati kot signal, da je treba paziti na porabo, a osnovni okvirji, kot so varčevalni sklad, načrtovane naložbe in dolgoročni cilji, morajo ostati trdni. Le tako se izognemo temu, da bi nas razpoloženje povsem odneslo stran od realnosti.

Če iščete bolj preizkušene metode proračunskega načrtovanja, obstaja na stotine preprostih načinov, primernih za začetnike. Še vedno se dobro obnesejo klasična pravila, kot je pravilo 50/30/20 (50 % nujni stroški, 30 % želje, 20 % varčevanje) ali različica 50/20/20/10, ki omogoča še večjo prilagoditev glede na vaše cilje.