Izpostavljenost svetlobi med spanjem poveča tveganje za prekomerno težo, sladkorno bolezen in povišan krvni pritisk pri starejših osebah, piše Medical News Today. Predhodno opravljena raziskava v laboratoriju, ki so jo izvedli isti raziskovalci, je pokazala, da spanje ob medli svetlobi ne škoduje le starejšim osebam, temveč tudi pri mlajših sicer zdravih odraslih zvišuje

srčni utrip in krvni sladkor.

Živimo v družbi, ki je stalno osvetljena

Z raziskavo, ki so jo opravili na medicinski univerzi Feinberg (Chicago), so želeli ugotoviti ali je spanje ob svetlobi škodljivo, in na tveganja opozoriti vse, ki živijo v industrijskih mestih, kjer je svetloba prisotna tudi ponoči.

»Živimo v družbi, ki je stalno osvetljena, zaradi telefonov, prižgane televizije in svetlobnega onesnaženja v mestu. Tudi najmanjša količina svetlobe ima opazen vpliv na naše telo.«

Dr. Minjee Kim z univerz Feinberg

Čez dan premalo svetlobe, ponoči preveč

Predhodno opravljene raziskave so že pokazale na povezavo med prekomerno težo in tem, da smo čez dan premalo izpostavljeni svetlobi, ponoči pa preveč. Ni pa dostopnih dovolj podatkov o vplivu svetlobe med spanjem na starejše osebe, ki imajo že tako povečano tveganje za srčno-žilne bolezni. Zato je raziskovalce zanimalo, ali lahko izpostavljenost svetlobi ponoči vpliva tudi na pojavnost srčno-žilnih bolezni.

»Škodljivi vplivi izpostavljenosti svetlobi med spanjem se lahko pokažejo šele čez nekaj časa, če je človek temu izpostavljen več let ali desetletij.«

Dr. Jonathan Cedernaes, švedski strokovnjak za spanje

V raziskavi je sodelovalo 552 oseb starih med 63 in 84 let. Sedem dni so s pametno zapestnico merili izpostavljenost svetlobi in spanec. Pokazalo se je, da je manj kot polovica sodelujočih spala v popolnoma zatemnjeni sobi vsaj pet ur, več kot polovica pa je spala pri blagi osvetlitvi.

Raziskovalci so odkrili, da spanje ob blagi svetlobi povečuje tveganje za razvoj visokega krvnega tlaka, prekomerno težo in sladkorno bolezen, ne pa za hiperholesterolomijo (dedno povišanje holesterola v krvi).

Avtorji raziskave so navedli tri možne mehanizme, zakaj je nočna svetloba lahko škodljiva za zdravje:

– Svetloba je glavni regulator cirkadianega ritma v telesu. Svetloba med spanjem lahko ta ritem zmoti, posledično pa tudi nekatere fiziološke postopke.

– Češerika proizvaja in izloča melatonin (hormon teme) med temnimi obdobji. Svetloba lahko poslabša metabolno in cirkulacijsko funkcijo melatonina, ki ima antioksidantne, protivnetne in vazodilatatorne lastnosti (širjenje žil s čimer se poveča pretok krvi skozi žile in zniža arterijski krvni tlak). Nizka raven melatonina je povezana tudi s povečanim tveganjem za sladkorno bolezen pri ženskah in povečanim tveganjem za hipertenzijo pri mlajših ženskah.

– Svetloba lahko sproži avtonomno simpatično živčevje. Med zdravim spancem se sistem, ki je odgovoren za pripravo organizma na beg ali boj, sprosti, kar upočasni srčni utrip in dihanje.

Spanje za boljše zdravje

Zaradi najdenih povezav med svetlobo in obolenji dr. Kim spodbuja ljudi, da se izogibajo svetlobi ponoči – da ne uporabljajo elektronskih naprav zraven postelje in da nosijo spalno masko. Če oseba zaradi varnosti potrebuje nočno luč, pa naj bo čim nižje, najbolje na tleh, da je čim bolj odmaknjena od oči. Prav tako je pomembna tudi barva luči. Rumena in rdeča luč sta primernejši za nočni čas, saj nista tako moteči za cirkadiani ritem kot je modra.