Nedavna študija, objavljena v Hypertension, reviji Ameriškega združenja za srce, je pokazala, da je redno dremanje povezano z 12-odstotnim večjim tveganjem za razvoj visokega krvnega tlaka in 24-odstotnim večjim tveganjem za ishemično možgansko kap.

“Ti rezultati so še posebej zanimivi, saj milijoni ljudi uživajo v rednem ali celo dnevnem spanju,” je povedal avtor študije E. Wang. Toda po mnenju raziskovalcev dremanje samo po sebi ni slabo, pogost dremež pa je lahko pokazatelj drugih težav, kot je neoptimalen spanec ponoči.

“Ljudje, ki ne spijo dovolj, lahko podnevi več dremajo, samo da nadoknadijo izgubljeni čas. Toda tudi ljudje, ki spijo dovolj, imajo lahko slab spanec,” je povedal Michael Grandner, direktor programa za raziskave spanja in zdravja na Univerzi v Arizoni.

Slaba kakovost spanja in bolezni srca in ožilja

Za namen študije so raziskovalci iz bolnišnice Xiangya Central South University na Kitajskem poskušali preveriti, ali je lahko pogostost dremanja potencialni dejavnik tveganja za visok krvni tlak in možgansko kap.

Uporabili so informacije iz UK Biobank, biomedicinske zbirke podatkov, ki vsebuje anonimne podatke o genetiki, življenjskem slogu in zdravju več kot 500.000 udeležencev iz Združenega kraljestva, ki so znanstvenikom redno posredovali vzorce krvi, urina in sline. Nekateri udeleženci so izpolnili tudi anketo o dnevnem dremežu.

Brez ljudi, ki so pred začetkom študije že doživeli možgansko kap ali visok krvni tlak, so raziskovalci analizirali podatke 360.000 udeležencev, starih od 40 do 69 let, da bi ugotovili povezavo med dremežem in prvo diagnozo možganske kapi ali visokega krvnega tlaka.

V primerjavi z ljudmi, ki trdijo, da nikoli ne dremajo, imajo tisti, ki pravijo, da dremajo, 12 odstotkov večje tveganje za razvoj visokega krvnega tlaka in 24 odstotkov večje tveganje za možgansko kap. Ljudje, mlajši od 60 let, ki so dremali, so imeli 20 odstotkov večje tveganje za razvoj visokega krvnega tlaka v primerjavi z ljudmi iste starosti, ki nikoli niso dremali.

Več podobnosti

Raziskovalci so odkrili tudi več skupnih točk pri ljudeh, ki dremajo. Večinoma so bili moški z nižjo izobrazbo in nižjimi dohodki, ki so vodili določen življenjski slog, ki vključuje kajenje cigaret, vsakodnevno pitje, nespečnost, smrčanje in so se identificirali kot “nočne ptice”.

Vendar pa raziskovalci in drugi strokovnjaki ugotavljajo, da dremež sam po sebi ni tako slab, da pa lahko kaže na pomanjkanje mirnega spanca.

Grander ugotavlja, da je ta študija pokazala, da ljudje čez dan dremajo, ker ponoči niso dobro spali, spanec pa igra pomembno vlogo pri številnih funkcijah – od zdravja srca in možganov do imunskega in duševnega zdravja. Ta povezava med nemirnim spanjem in povečanimi zdravstvenimi tveganji ni nova – študija iz leta 2021 je odkrila povezavo med apnejo v spanju, motečim smrčanjem in povečanim tveganjem za možgansko kap.

Center za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) pa opozarja, da lahko pomanjkanje spanja ponoči povzroči bolezni srca, depresijo, možgansko kap in sladkorno bolezen tipa 2.

Čeprav ni povsem jasno, kaj točno biološko poveča to tveganje, strokovnjaki menijo, da nekateri dejavniki lahko pripomorejo. Po mnenju profesorja medicine s klinike Mayo, Virenda Somersa imajo lahko ljudje, ki ponoči slabo spijo, višje ravni kateholaminov, ki so povezani z adrenalinskim odzivom telesa in lahko zvišajo krvni tlak.

Zaradi slabega spanca lahko telo tudi težje ohranja krvne žile odprte in težje preprečuje strdke. Avtorji študije tudi navajajo, da lahko dremež in slab spanec povečata število vnetij v telesu ali da lahko pride do dolgoročnih učinkov motenj naravnega krvnega tlaka telesa zaradi dremanja. V veliki meri je odvisno od psihične in telesne aktivnosti – krvni tlak po prebujanju naraste, se čez dan spreminja, nato pa močno pade in doseže najnižjo točko med spanjem.

Ni vsak dremež težaven

Po mnenju strokovnjakov ta študija ne bi smela biti razlog za skrb za vse, ki radi občasno zadremajo, da si “napolnijo baterije”.  Obstaja razlika med pogostim dremežem, ker človek čez dan ne more biti buden, ali dremežem za krajši odmor.

Avtorji študije so ugotovili tudi nekatere omejitve v svojih podatkih, vključno s pomanjkanjem informacij o dolžini dremeža in dejstvom, da so subjekti sami poročali o dremežu, kar pomeni, da posredovane informacije morda niso bile povsem točne. Tudi udeleženci so bili večinoma ljudje srednjih let in starejši, evropskega porekla, zato ugotovitev ni mogoče posplošiti na večjo, bolj raznoliko populacijo.

Grander in Somers dodajata, da je dremež tudi običajna kulturna praksa v mnogih delih sveta, kot je siesta v Španiji ali ripos v Italiji, zato kulturno tradicionalna obdobja počitka verjetno ne bodo imela enakih negativnih učinkov na zdravje.

Kratek 20 do 30 minutni spanec ni nujno slaba stvar. Če je oseba spočita, bodisi zaradi dobrega spanca ali kratkega dremeža, ko ga potrebuje, pomeni, da bo bolje razmišljala, bila bolj produktivna, ostala bolj zdrava in se na splošno počutila bolje. Če pa je zelo pogost dremež edini način, da se človek počuti spočitega, potem je to verjetno znak, da se dogajajo večje težave.

Študija pa tudi obstaja v opozorilo ostalim zdravnikov, da prepoznajo kronično utrujenost. “Če človek čez dan zaspi, med vožnjo, med pogovorom z nekom, če obstaja velika verjetnost, da bo zaspal med delom, in to počne pogosto, potem ima čezmerno dnevno insomnijo. Če človek drema izključno zaradi prikrite motnje spanja, potem je vsekakor treba poiskati strokovno pomoč,” zaključuje Somers.