Vsi smo se že znašli v tej situaciji. Odgovoriti morate na pomembno e-poštno sporočilo, vendar se ne morete pripraviti do tega, da bi ga natipkali.

Namesto tega se želite osredotočiti na karkoli drugega – brskanje po TikToku, urejanje predala za nogavice, snovanje načrta za hipotetično potovanje na Japonsko, ki se ga ne nameravate udeležiti v kratkem.

To ni znak prirojene lenobe, temveč naravna težnja vaših možganov, da iščejo dopamin, kemikalijo za dobro počutje, ki se sprošča, ko počnete nekaj prijetnega.

Zato se ob srkanju sladke kave ali gledanju čudovitih fotografij češnjevih cvetov na Instagramu počutite veliko bolje kot ob odgovarjanju na službeno e-pošto.

Dobra novica pa je, da lahko izkoristite sistem nagrajevanja z dopaminom za opravljanje nalog, ki bi se jim vaši možgani najraje izognili. Obstaja majhen trik, ki se imenuje “dopaminsko sidranje”.

Kaj je “dopaminsko sidranje”?

Dopaminsko sidranje temelji na zamisli o tem, da nalogo, ki ji ne dajete prednosti, povežete z nečim, v čemer uživate. Posledično se zgodi, da bo dolgočasna ali nadležna naloga manj neprijetna in jo boste morda celo želeli opraviti, ker bo pozitivna dejavnost bolj v ospredju.

Kot primer navedimo zlaganje perila med gledanjem televizije ali poslušanjem podcasta. Zlaganje perila ni opravilo, v katerem bi uživali, a če ga združimo z gledanjem oddaje ali poslušanjem glasbe, je to naloga, ki se je bomo v prihodnje veselili in bili celo motivirani, da jo opravimo.

Zaradi tega sistema nagrajevanja delo ni tako zelo podobno delu. Izraz temelji na nevrotransmiterju dopaminu, ki je povezan z užitkom, pričakovanjem in motivacijo. Del ‘sidranje’ se nanaša na ustvarjanje stalne povezave med pozitivnim čustvenim izkupičkom in nalogo, ki ste jo z njim povezali.

Koncept je nekoliko podoben Pavlovskemu pogojevanju, saj vaš um začne povezovati določene dejavnosti s pozitivnimi nagradami.

Ne gre za čarovnijo, temveč za delovanje v skladu z našo strukturo. Sčasoma se nehate bati teh nalog, ker vaši možgani vedo, da vas na koncu čaka nekaj dobrega.

Kakšne so prednosti?

Dopaminsko sidranje je lahko močno orodje v svetu, polnem motečih dejavnikov in vse manjše pozornosti.

Ta trik namreč povečuje motivacijo, saj ljudem pomaga premagati miselno oviro, ko se morajo lotiti naloge, ki se je običajno izogibajo.

Tako dopaminsko sidranje olajša tudi oblikovanje pozitivnih navad, saj ponavljajoča se povezava med vedenjem in prijetnim dražljajem sčasoma oblikuje nove poti v možganih.

V bistvu ta pristop omogoča, da vaši možgani vzpostavijo pozitivne povezave s spremembami vedenja, ki jih morate izvesti, da bi dosegli svoje cilje.

Če dolgočasno ali težko nalogo povežemo z nečim prijetnim, na primer s poslušanjem glasbe med čiščenjem ali uživanjem najljubšega prigrizka med učenjem, lahko to nalogo spremenimo v sprejemljivo ali celo prijetno.

Sčasoma se vaši možgani naučijo povezati samo nalogo s pozitivno spodbudo. To lahko izboljša doslednost, motivacijo in celo uravnavanje razpoloženja.

Kaj pa slabosti?

Če vedno iščete nekaj zabavnega, kar bi lahko povezali z vsakdanjimi nalogami, bi se lahko pretirano zanašali nanje in imeli težave pri opravljanju stvari, kjer dopaminska sidra niso na voljo. Dobro je tudi, da lahko nekatere dejavnosti opravljate brez sidra in se ne zanašate na stalno zunanjo stimulacijo.

Zato bi morali dopaminsko sidranje omejiti le na nekaj izbranih nalog, ki se jih težko lotite. Če dopaminskega sidra ne uporabljamo zmerno, lahko to zmanjša našo toleranco za napor, zamudo ali dolgočasje – stvari, ki so pogosto bistvene za rast. Poskrbite, da boste občasno še vedno zmogli opravljati težke naloge brez nagrade.

Če se lahko prebijete čez svoj poštni predal le ob pitju okusne kave, kaj se bo zgodilo takrat, ko potujete ali delate na daljavo in nimate dostopa do nje?

Kako ga vključiti v svojo rutino?

Če želite v svoj nabor orodij za produktivnost dodati dopaminsko sidranje, najprej ugotovite, kaj namerno odlagate in čemu se najbolj izogibate. Nato potrdite, da je razlog za odlaganje dolgočasno ali neprijetno početje.

Ko vam je jasno, da odlašate, ker je naloga dolgočasna ali neprijetna, si zamislite stvari, ki jih lahko naredite pred, med ali po opravljeni nalogi, da bo ta manj dolgočasna ali neprijetna.

Priporočamo, da z miselnostjo znanstvenika preizkusite svoja dopaminska sidra – opazujte, kaj se dogaja, in jih prilagajate, dokler ne najdete kombinacije, ki najbolje ustreza vam in vaši osebnosti.

Opazujte, kako se počutite, ko opravite nalogo in prejmete nagrado. Ne pozabite si postaviti časovne omejitve, da pri svojem delu ne boste preveč ambiciozni.

Ne pozabite, da vam samo dopaminsko sidranje ne bo pomagalo pri reševanju nobene naloge, zlasti ne tistih, ki so prevelike, preveč zapletene ali nalog, ki se jih bojite.

Te vrste nalog je treba najprej razdeliti na manjše dele ali pa se morate lotiti strahu pred nalogo, bodisi da gre za perfekcionizem ali kaj drugega. Vseh vrst odlašanja namreč ni mogoče obravnavati na enak način.

Bodite prijazni do sebe, namesto da bi silili svoj um v pretirano delo. Začnite z majhnimi kombinacijami, kot so pranje perila z zvočno knjigo, plačevanje računov ob uživanju najljubšega prigrizka ali hoja po tekalni stezi ob spremljavi vaše najljubše televizijske oddaje.