Čas epidemije je na duševno zdravje mnogih vplival negativno. Študija revije Lancet je razkrila, da je samo v letu 2020 za hujšo obliko depresije trpelo dodatnih 52 milijonov ljudi. O tesnobi in anksioznosti pa je poročalo dodatnih 76 milijonov ljudi. Gre za kar 28-odstotni oz. 26-odstotni porast primerov duševnih motenj.

Prihranjeno ni bilo niti Sloveniji, saj je študija ocenila, da je pri nas število primerov depresije naraslo za 23 odstotkov in tesnobe pa za 26 odstotkov. Močno so narasli primeri duševnih motenj med mladimi od 20 do 24 let.

Razlogov je več

Melanholija, brezvoljnost, žalost, brezupnost, izguba teže in apetita so le redki izmed simptomov depresije. A depresija ima mnogo obrazov, tako kot mnogo vzrokov. Dr. Maja Rus Makovec, psihiatrinja in sistemska družinska terapevtka je za spletno stran Ona plus povedala, da je vzrokov za razvoj depresije več:

“Včasih se rodimo z genotipom, ki s sabo prinese resno bolezen, unipolarno depresijo. Ljudje ne morejo niti vstati, jesti, niso sposobni motoričnih vzgibov. Včasih se stanju pridruži še psihotična motnja, blodnjavost, tiste vrste skrajni občutki, da so na primer krivi za vse vojne na tem svetu,” je razložila in dodala, da so to oblike, ki brez medicinske intervencije niso rešljive.

“A ko govorimo o najbolj pogosti depresiji, imamo večinoma v mislih blago ali zmerno depresijo, ki pa žal ne pomeni obenem zgolj blagega ali zmernega trpljenja,” še razlaga. Sprožilcev je več, pri tistih, ki nimajo genetske predispozicije za duševne motnje, so pogosto vzroki stres, osamljenost, tesnoba in travmatični dogodki.

Stigma vsekakor obstaja

A kljub vedno večjemu zavedanju o in priznavanju duševnih bolezni, stigma še vedno obstaja. Mnogi otroci in najstniki menijo, da svojim staršem svoje stiske ne morejo zaupati. S svojo stisko se je na forum Starševski čvek obrnil mladostnik, ki je pred kratkim prejel antidepresive.

“Danes je mami izvedla, da jemljem zdravila in je čist ponorela. Da se bom s tem zafiksal ali pa da se bom zredil itd. Ja, mogoče ni prav, da ji nisem povedal, da grem k psihiatru, ampak točno zato ji nisem, ker sem vedel, da bo čisto ponorela,” je zapisal.

Eden izmed uporabnikov je avtorju razložil, naj mamo pomiri, da antidepresivi niso zasvojljivi ter da mora razumeti, da je depresija bolezen, ki jo povzroča neravnovesje v naših možganih.

“Načeloma ti bodo pa te tablete uredile povezave med možgani na način, da ne boš več vsega videl tako negativno in depresivno, in boš spet dobil voljo do življenja. Navsezadnje je depresija bolezen in tako kot pri glavobolu vzamemo Aspirin ali Lekadol, tako kot pri zlomljeni roki gremo po gips, tako imamo srečo, da obstajajo tudi zdravila za depresijo, ki pomagajo postati nazaj pravi jaz.”

Nekateri starši pa so odgovorili, da če bi njihov otrok prišel do njih z enakim priznanjem, bi odreagirali drugače. “Ti bom odgovorila kot mama dveh in glede na to, da sta oba precej odprta v pogovorih z mano, bi se najprej vprašala, kje sem naredila napako, da se mi nekaj tako pomembnega ne bi upala povedati. Po drugi strani bi se pa tudi vprašala, kaj je tisto, ki je tebe pahnilo v to situacijo, kaj je bil povod za to stanje in skušala s pogovorom najti rešitev,” je napisala ena izmed mam.

Otrok potrebuje vodilo

Vsi vemo, da moramo na svoje otroke paziti, jim ponuditi varnost in zavetje, a psihiatrinja razlaga, da ni tako preprosto.

 “Naloga staršev je v resnici otroku ponuditi tiste vrste varno navezanost, da bo zmogel prenesti in zdržati trpljenje in stres. Nobenega dvoma ni, da je oboje, seveda v zmerni, blagi obliki, za njegov razvoj dobro. A brez skrbnikov, ki mu pomagajo zahtevnejše življenjske preizkušnje amortizirati, ne gre,” pojasnjuje.

Izpostavljenost otroka različnim stresorjem razvije odpornost za kasnejše spopadanje s stresorji in tesnobo. To je za kasnejše življenje pomembno zato, ker je od naših izkušenj v času, ko se prefrontalna skorja še razvija, odvisno, ali bomo kasneje razvili depresijo ali anksioznost.

“Ta del možganov je bistven za to,” nadaljuje psihiatrinja, “ali bomo razvili sposobnost samopomirjanja, obvladovanja, občutka, da lahko zdržimo.”

Duševne motnje niso tako preproste in so pogosto rezultat odraščanja in otroštva. Mnogi starši pa si težko priznajo, da morda svojemu otroku niso ponudili najugodnejšega otroštva. Kljub temu, da imajo starejše generacije težave s priznavanje duševnih stisk, pa so mlajše generacije vedno bolj ozaveščene.

Če menite, da se spopadate s katero izmed omenjenih težav, ne odlašajte z iskanjem pomoči.