Današnji dan, 20. marec, obeležuje mednarodni dan sreče. Združeni narodi zato v ta namen izdajo tako imenovano “poročilo o svetovni sreči”, v katerem izmerijo in zabeležijo dejavnike, ki prispevajo k splošni sreči.
Raziskava poročila o svetovni sreči preučuje šest ključnih dejavnikov, ki izhajajo iz samoocenjenih ravni sreče po vsem svetu: socialna podpora, dohodek, zdravje, svoboda, radodarnost in odsotnost korupcije – analiza, za katero poročilo navaja, da jo vlade vse pogosteje uporabljajo “za usmerjanje politike v srečo.”
V poročilu za leto 2023 so se ponovno najbolje odrezale nordijske države, saj so zasedle pet od sedmih najboljših mest.
Lestvica svetovnega poročila o sreči 2023:
- Finska,
- Danska,
- Islandija,
- Izrael,
- Nizozemska,
- Švedska,
- Norveška,
- Švica,
- Luksemburg,
- Nova Zelandija.
V poročilu za leto 2023 je tudi Litva prvič vstopila med najboljših 20, pri čemer se je ta baltska država od leta 2017 dvignila za več kot 30 mest.
Na repu seznama, ki vključuje 137 držav, so se znašle pretežno afriške države, povsem na dnu pa sta vnovič pristala Libanon, ki ga pesti huda gospodarska kriza, in Afganistan, ki se od prevzema oblasti s strani talibanov sooča s poslabšanjem pravic in humanitarno krizo, poroča STA.
Sreča vztraja kljub letom stiske
Avtorji letošnjega poročila o sreči so opozorili na odpornost človeštva kljub letom krize – vključno s pandemijo covida-19 in rusko invazijo na Ukrajino ter posledično krizo energije in življenjskih stroškov.
“Letošnje poročilo vsebuje veliko zanimivih spoznanj, a eno, ki se mi zdi še posebej zanimivo in osrečujoče, je povezano s prosocialnostjo,” je pojasnila profesorica psihologije in avtorica poročila, Laura Aknin. “Že drugo leto opažamo, da so različne oblike vsakodnevne prijaznosti, kot je pomoč tujcu, dobrodelnost in prostovoljstvo, nad ravnjo, ki smo jo imeli pred pandemijo. Dokazano je, da prijaznost vodi do večje sreče in tudi izvira iz nje.”
Poročilo je tudi razkrilo, da je imela ruska invazija negativen vpliv na blaginjo ukrajinskega ljudstva, a je raven presenetljivo nižja kot recimo po invaziji Kremlja na Krim leta 2014. Hkrati sta medsebojno zaupanje in enotnost med Ukrajinci dosegla rekordno visoko raven.
“To je delno zahvaljujoč izjemnemu porastu sočutja po vsej Ukrajini, kot je razvidno iz podatkov o pomoči tujcem in donacijah – ruska invazija je Ukrajino izoblikovala v narod,”
pravi Jan-Emmanuel De Neve, direktor raziskave dobrega počutja.
Tudi Sloveniji gre bolje
In tudi SURS (Statistični urad Republike Slovenije) je pred nekaj dnevi v sklopu dneva sreče objavil podatke o sreči Slovencev.
“Ves čas ali večino časa sta bili v zadnjih štirih tednih pred anketiranjem v 2022 srečni dve tretjini (66 %) oseb, starih 16 let ali več. To je bilo za 7 odstotnih točk več kot v 2018, ko smo tudi merili pogostost občutka sreče. V obeh opazovanih letih pa je bil delež takih, ki so se počutili srečne redkokdaj ali nikoli, približno enak.”
poroča SURS
Slovenija se je tako kot že v lanskem poročilu znova uvrstila na 22. mesto, za Francijo in pred Kostariko. Naša severna soseda Avstrija je zasedla 11. mesto, Italija 33., Hrvaška 48., Madžarska pa 51. mesto, je razvidno iz poročila.
Pri Slovencih pa na občutek sreče najbolj vplivata splošno zadovoljstvo z življenjem ter zdravje. Veliko vlogo pa smo pripisali tudi osebnim odnosom – kar 8,8 od 10. To pomeni, da dobri odnosi s prijatelji, sorodniki, sosedi in sodelavci pomembno vplivajo na občutenje sreče. Prav tako sta bila v pomembni medsebojni odvisnosti tudi občutek sreče in splošno zadovoljstvo z življenjem.
