Iskriv pogled, prijazen kompliment, daljša izmenjava besed. Flirtanje je nekaj, kar se lahko zgodi skorajda nehote, pogosto v sproščenem, družabnem okolju. Toda, ko smo v partnerski zvezi, se lahko porodi vprašanje: je to še vedno sprejemljivo?
Psihologi in strokovnjaki za partnerske odnose opozarjajo, da flirt sam po sebi še ne pomeni težave – v določenih primerih je lahko celo koristna oblika izražanja.
Flirtanje kot naravni del socialne interakcije
Flirtanje je pogosto razumljeno kot izraz samozavesti, igrivosti in družbene spretnosti. V določenih okoliščinah lahko pripomore k boljši samopodobi, občutku želenosti in celo k pozitivni naravnanosti do lastnega telesa in osebnosti.
Po mnenju strokovnjakov flirtanje ne pomeni nujno, da posameznik ni zadovoljen v zvezi. V mnogih primerih gre za povsem nezavestno vedenje, ki izhaja iz potrebe po socialni potrditvi, ne pa iz želje po vzpostavitvi novega odnosa.
Kdaj je flirtanje torej še sprejemljivo?
Flirtanje znotraj meja spoštovanja in brez skrivanja je lahko del zdrave družbene dinamike. Pomembno je, da ne temelji na čustveni odtujenosti od partnerja in da ne vključuje prikrivanja informacij.
Če flirt ni povezan s potrebo po kompenzaciji za tisto, kar v zvezi manjka, in ne vsebuje osebne ali čustvene navezanosti na drugo osebo, ga številni strokovnjaki ne obravnavajo kot problematičnega.
Kdaj se začne tvegano vedenje?
Meja med nedolžno igro in čustveno nezvestobo je lahko zelo tanka. Če se flirt odvija v tajnosti, če ga spremlja občutek krivde ali če se razvije v intenzivno čustveno povezavo, potem gre za vedenje, ki lahko resno ogrozi zaupanje v odnosu.
Prav tako postane flirtanje problematično, kadar služi kot izhod iz nezadovoljstva v zvezi ali kot mehanizem iskanja potrditve, ki je doma ne prejemamo. Takšno vedenje pogosto kaže na globlje težave v odnosu, ki jih je smiselno nasloviti.
Nekateri strokovnjaki zato poudarjajo, da je lahko flirt tudi opozorilo ali signal, da v partnerskem odnosu nekaj manjka – morda je to spontanost, pozornost, bližina ali občutek povezanosti. To pa lahko pomeni tudi priložnost, da se partnerja iskreno pogovorita in skupaj poiščeta rešitve.
Flirtanje v partnerski zvezi tako ni nujno škodljivo ali neprimerno. Lahko ostaja v mejah nedolžne igre, ki posamezniku dvigne samozavest, brez da bi pri tem ogrozil temelj zaupanja v odnosu. Ključno pa je, da so meje jasno določene, da med partnerjema vlada odprta komunikacija in da vedenje ne izhaja iz prikritega nezadovoljstva ali čustvene odtujenosti.
Seveda pa je vsaka zveza edinstvena, ravno tako pa so edinstvena tudi pravila, ki jih postavita partnerja. Skupni imenovalec vseh zdravih odnosov pa vsekakor ostajata spoštovanje in iskrenost.
