Ne glede na to, v kakšno šolo vpišete svojega otroka, se vedno najde en ali več posameznikov, ki nadlegujejo ostale otroke. Britanski raziskovalci pa so odkrili, da je fizično ali psihično nadlegovanje v šoli tako travmatično, kot da bi otroka fizično ali spolno nadlegovali odrasli.

Otroci, ki so izpostavljeni šolskemu nadlegovanju vrstnikov, pogosteje občutijo depresijo, nekateri pa se spopadajo celo s samomorilskimi mislimi. Inštitut za psihiatrijo v Londonu je v dolgem preučevanju otrok, ki so bili v šoli nadlegovani, razkril, da so posledice vidne tudi v odraslosti. Poleg občutkov depresije, so bili petdesetletniki na sploh v slabši psihični kondiciji, kot vrstniki, ki v otroštvu niso bili nadlegovani.

Učiteljice obnašanje pometle pod preprogo

Da se njena hči vsak dan vrača iz šole objokana, pa je povedala tudi ena izmed uporabnic Starševskega čveka. Uporabnica se je obrnila na forum za pomoč, saj ji je razredničarka zatrdila, da njene učenke niso take. “Že zjutraj se mi zjoka, da noče v šolo, ker se sošolke nočejo družiti z njo. Domov pride spet v solzah in vidno znervirana,” je začela in razložila, da ima sošolke, ki so med bogatejšimi in verjame, da je to razlog za zbadanje. “In te smrkljice se izživljajo nad mojo deklico, jo ponižujejo in zaničujejo, s tem pa tudi celo našo družino. Obrnila sem se na razredničarko, ki trdi da takega obnašanja ‘njene’ deklice niso zmožne. Mislim, da mi je želela med vrsticami povedati, da moja hči laže. Lahko pa da se boji premožnih in vplivnih staršev. Če so se hčerke po njih vrgle, morajo biti stari pravi peklenščki,” je nadaljevala zaskrbljena mama.

“Odziv odgovornih v šoli je nedvomno povsem neprimeren in tudi protipraven. Takole pometanje stvari pod preprogo – in to počnejo tisti, ki bi morali poskrbeti za varnost v šolah – pa je obenem strahopetno. Najmanj, kar lahko otrok tedaj, ko je v šoli, pričakuje, je to, da ga bo razredničarka oziroma ravnateljica učinkovito zaščitila zoper nasilno vedenje sošolcev,” je za OnaPlus povedal pravnik mag. Boštjan J. Turk.

Otroci so v teh primerih pogosto mirnejše narave in se sami sošolcem ne upajo upreti, zato je tu naloga učiteljev, da primerno reagirajo. Sicer otroci, ki nadlegujejo ostale, pogosto izhajajo iz družine, kjer so družinski odnosi neurejeni in znajo biti starši prepirljivi, a delo učiteljice je, da se takim staršem zoperstavi. Mag. Turk izpostavlja, da vsako delovno mesto prihaja z nekaterimi neprijetnostmi, “in učitelji se morajo včasih pač soočiti z nekooperativnimi ali nasilnimi starši. In to pogumno soočiti. Ob vsaki zaznavi šolskega nasilja se je treba odzvati hitro, brezkompromisno in odločno.” Dodaja še, da je neukrepanje v primeru nasilja med vrstniki protizakonito in svetuje, da ravnateljico na to opozorite.

Kaj lahko storite vi?

Peggy Moss, pravnica in sedaj tudi svetovalka za mlade v stiski na Centru za preprečevanje nasilja svetuje, da dovolite otroku, da čim več govori o tem: “Postavite mu vprašanja kot so, ‘Kaj se je zgodilo?’ in ‘Kako si se počutil/a ob tem?’.” Predvsem pa je pomembno, da ne namigujete na to, da si je otrok nadlegovanje in draženje zaslužil. “Ni pomembno, zakaj se to dogaja vašemu otroku, le da se dogaja.”

Prav tako svetuje, da ne “ponorite”, ker to vašemu otroku ne pomaga, kar mu bo pomagalo, je, da se počuti slišane iz vaše strani in da ve, da so njegova čustva in občutki pomembni. “Če boste preveč eksplozivni ali jezni, se bo tudi od vas želel odmakniti. Če odvihrate v šolo in ponorite, vam otrok ne bo želel nič več povedati,” razlaga svetovalka.

Najbolje je, da svojega otroka vprašate, v čem vidi rešitev. “Vprašajte ga, kaj misli, da lahko naslednjič reče nazaj in kaj misli, da bo delovalo. Pomagajte mu uvideti, kakšne so lahko posledice njegovih besed in dejanj. Če vidi rešitev v tem, da mu reče: “Pusti me pri miru, bedak”, ga vprašajte, kako si predstavlja izid te situacije,” svetuje Peggy. Zoperstaviti se nadlegovalcu je lahko zelo težko. Svetujte svojemu otroku, da odkoraka stran in če to ne bo delovalo, lahko prihodnjič poizkusi odreagirati z besedami.

Naj ima otrok občutek, kot da on rešuje situacijo

Pomembno je, da otroku postavite veliko vprašanj in mu date občutek, da on rešuje situacijo, ne vi namesto njega. Tako ga boste priučili pomembnosti odzivanja na situacije, kar pa mu bo prišlo prav tudi kasneje v življenju.

“Opomnite svojega otroka: ‘Tisti, ki te nadleguje, je pravzaprav strahopetec’. Tisti, ki ustrahuje se vedno spravi le na enega otroka, nikoli na dva ali tri. Zato je tudi pomembno, da naučite svojega otroka, če vidi, kako drugi nadlegujejo ostale njegove sovrstnike, naj spregovori in pokaže svoje neodobravanje. Pogosto to hitro olajša situacijo,” pravi svetovalka Peggy.