fbpx

Kožo negujemo z nafto, zobe umivamo s pesticidi

Nega telesa

Sanja Lončar: “Približno polovica strupov v telo ne pride skozi usta, ampak skozi kožo” Večini ljudi, ki želi živeti zdravo, ni vseeno, kaj pojedo. Vendar je to le prvi korak. Približno polovica strupov v telo…

Sanja Lončar: “Približno polovica strupov v telo ne pride skozi usta, ampak skozi kožo”

Večini ljudi, ki želi živeti zdravo, ni vseeno, kaj pojedo. Vendar je to le prvi korak. Približno polovica strupov v telo ne pride skozi usta, temveč skozi kožo. Razni pesticidi, fungicidi ali insekticidi, ki se jim v solati skušamo izogniti, se namreč skrivajo v kozmetičnih izdelkih in čistilih, ki jih običajno uporabljamo, opozarja Sanja Lončar. Povzetek njenega predavanja na to temo, s katerim se sicer v celoti ne strinja, je pred kratkim kot blisk zaokrožil po spletu.

Deklaracije na kozmetičnih izdelkih s prostim očesom večkrat niti ne moremo prebrati, pa tudi, če jih, ne razumemo kaj dosti.

“Edino na kozmetičnih izdelkih je dovoljeno, da sestavine niso napisane v našem maternem jeziku, pač pa uporabljajo strokovne izraze. Zato je verjetnost, da boste razumeli, kaj ste kupili, minimalna.”

Pa vendar, na kaj moramo biti pozorni?

“Če se seznam začne s parafinum liquidum, vazelinum ali petroleum, je osnova izdelka nafta oziroma naftni derivat. Proti koncu seznama so pogosto omenjeni konzervansi parabeni, ki kremam dajejo obstojnost, vse več nevladnih organizacij in neodvisnih raziskovalcev pa svari, da pri človeku lahko povzročajo hormonske motnje. Vmes bo na deklaraciji morda z velikimi črkami napisano PEG. To pomeni, da izdelek vsebuje snovi, ki močno pospešujejo vpijanje v kožo in naše telo pripravijo do tega, da lahko še nekaj časa po uporabi skozi kožo spusti tudi razne patogene snovi, ki jih sicer ne bi.”

Nafte torej ne priporočate za nego telesa?

“Zagotovo bolj koristi avtomobilom kot človeku. (smeh) Maščoba je bila v kozmetiki vedno prisotna, nafta pa je veliko cenejša kot jojobino ali avokadovo olje. Vendar je to mrtva maščoba, ki ne hrani kože kot naravna olja. V kozmetiki najdete še veliko nevarnejših snovi, na primer ftalate, za katere vemo, da poškodujejo jetra, vplivajo na zarodek … V Nemčiji so bili nekaj časa že prepovedani, pod pritiski industrije pa so jih ponovno dovolili. Na deklaracijah so najpogosteje skriti v besedi parfum, ki pa je poslovna skrivnost, zato njegove formule ni potrebno napisati. V neodvisnih laboratorijih so ugotovili, da ftalate, ki podaljšujejo obstojnost dišav, lakov in drugih spojih, vsebuje 75 odstotkov kozmetičnih izdelkov. Policiklične mošusne spojine, ki so prepovedane, na neodvisnih testih še vedno najdejo tudi v najbolj znanih blagovnih znamkah.”

Koliko denarja se obrača v kozmetični industriji?

“Kozmetično industrijo vsi pustijo pri miru, saj je dolgo veljalo, da ti izdelki ne morejo prodreti v telo. Zadnjih deset, dvajset let sicer ugotavljamo, da to ne drži, ampak ta osnovna predpostavka je še vedno v veljavi, drugače bi morala biti zakonodaja popolnoma drugačna. Če koža nič ne vpije, potem se milijardni biznis vrti okrog larifari vzdrževanja mrtvih celic povrhnjice. Če pa snovi pridejo globlje, do živih celic, ni več ovir, da ne gredo tudi v kri in limfo.”

To nevarno igro pa financira potrošnik …

“Stroški za reklamo velikih blagovnih znamk se gibljejo med 20 in 30 odstotki, nekateri prenesejo celo do 50 odstotkov. Če temu dodate še 30 ali 40 odstotkov marže in davke, pomeni, da je dejanska vrednost izdelka do deset odstotkov cene, ki ste jo plačali. To se proizvajalcem splača le v primeru, če uporabljajo poceni sintetične surovine. Naravni izdelki, pri katerih je cena proizvodnje bistveno višja, nikoli ne bodo tako poznani, ker si ne morejo privoščiti oglaševanja, niti velikega obsega proizvodnje.”

http://www.primorske.si


Naročite se na e-novice


Dovoljujem, da mi na zgoraj navedeni naslov pošiljate elektronska sporočila. Politika varstva osebnih podatkov.

Dovoljujem analitiko prikazov in klikov na povezave v prejetih sporočilih.

Sledite nam