Kakšna je razlika med vami in uspešnim zvezdnikom? Pravzaprav ne tako velika, ker lahko za doseganje uspeha uporabite iste strategije kot bogati in slavni, razlaga profesor psihologije dr. Bobby Hoffman.  

“Ko sem pisal svoj motivacijski učbenik, sem intervjuval posameznike iz različnih strok, ki so povedali, kako so dosegli vrhunec razvpitosti v svojih izbranih poklicih. Med svojim iskanjem sem srečal slavno skupino posameznikov, znane igralce, prejemnike emmyjev, uspešne trenerje in podjetnike,” razlaga profesor. “Kljub raznolikosti njihovih strok pa imajo vsi precej skupnih točk v tem, kako so ta uspeh dosegli.” 

Uspeh je načrtovan 

“Vsi, ki sem jih intervjuval, so imeli nameren načrt. Njihova poklicna pot ni bila naključna ali pogojena s poznavanjem pravih ljudi. Vsak je vložil ogromno truda v načrtovanje poti, kako bo svoje želje spremenil v resničnost,” razlaga Bobby. 

Načrt služi kot osebni načrt in stalen opomnik, ki daje posamezniku osredotočenost, hkrati pa krepi idejo, da uspešni ljudje orkestrirajo svojo usodo. “Posamezniki, s katerimi sem se pogovarjal, so bili mojstri samoregulacije, ki so zavestno spremljali in reflektirali napredek svojega cilja.” Posamezniki, ki uporabljajo samoregulacijo, dosegajo več, dosegajo boljše rezultate in imajo večjo samozavest kot tisti, ki so spontani in intuitivni. 

Sreča ni pomembna 

Bobby pravi, da je za uresničitev svojih sanj vsak posameznik imel tisto, kar psihologi imenujejo notranje atribucije, ki so jih spremljala močna prepričanja o nadzoru. “Ljudje z notranjimi atribucijami verjamejo, da lahko nadzorujejo svojo usodo. Zavračajo mistiko sreče, ker menijo, da so priložnosti povečane z vnaprejšnjo pripravo in trudom,” razlaga. 

Prepričanja o povišanem nadzoru ne pomenijo zmožnosti nadzora nad drugimi, temveč sposobnost nadzora nad svojim osebnim uspehom. Medtem ko nekateri posamezniki zunanje dogodke, kot so makroekonomske razmere ali diskriminacija, vidijo kot ovire, so ti ljudje uporabili stisko kot motivacijsko orodje za rast.  

Pričakujte padce 

Steve Jobs je bil nekoč odpuščen iz Appla, Beatlesom so prekinili prvo pogodbo z založbo, Stevena Spielberga so trikrat vrgli iz filmske šole, Walt Disney pa je bil odpuščen kot časopisni poročevalec, ker mu je manjkalo domišljije.  

“Vsaka oseba, ki sem jo intervjuval, je zavrnitev obravnavala pozitivno in pričakovala nazadovanje kot mehanizem za izboljšanje svojih sposobnosti. Med mojim intervjujem s Cheryl Hines je ta rekla, da so ji zavrnili na desetine vlog, preden je dobila svojo prvo igralsko službo. Nekdanji zvezdnik lige NFL Nick Lowery je v svoji karieri zgrešil več kot 100 metov iz igre, čeprav se je upokojil z najboljšim odstotkom zadetih metov iz igre v zgodovini lige NFL.”

“Hines ali Lowery na poraz ali zavrnitev nista gledala kot na neuspeh, temveč sta ju dojemala kot priložnost, da naredimo stvari drugače, uporabimo drugačne strategije in se učimo iz agonije poraza. Ni presenetljivo, da se nekaj našega najboljšega učenja zgodi, ko naredimo največje napake.” 

Perfekcionizem je mit 

“Vsaka oseba, ki sem jo srečal, mi je povedala, da si prizadeva za odličnost, vendar se zaveda, da nikoli ne more biti popolna. Strokovnjak za poker Alec Torelli mi je povedal, da redko igra dvomljivo igro do konca, saj ve, da je priznanje situacijskega neuspeha velik del njegovega končnega uspeha,” se spominja Bobby. 

Kljub različnim spretnostim si je vsak zastavil obsežne cilje z namerno osredotočenostjo na izboljšanje svoje pretekle uspešnosti kot merilo njihovega osebnega uspeha.  

Če postanete najboljši, ne pomeni, da morate biti popolni. Na perfekcionizem lahko gledamo vsaj na dva načina. Lahko imate prilagodljive perfekcionistične težnje, kjer je vaš glavni cilj izboljšanje pretekle uspešnosti, ali zelo kritične, samoponiževalne perfekcionistične ocene, kjer vas negativne ocene uspešnosti zadržujejo. Perfekcionistična prizadevanja se osredotočajo na nenehne izboljšave in spodbujajo večjo vestnost, pozitivna čustva in samozadovoljstvo. 

Ali smo lahko slavni? 

Seveda lahko postanete najboljša verzija sebe, a še bolj pomembno je, ali ste se pripravljeni spremeniti? “Samozavedanje je prvi korak k rasti. Po priznanju si postavite cilje, spremljajte napredek, ustvarite vmesne mejnike in razmislite o rezultatih tako, da se nagradite za dosežek ali naredite spremembe,” svetuje profesor. 

Najpomembneje pa je, da ne pozabite, da trajna motivacija zahteva neomajno osredotočenost na doseganje vašega dragocenega cilja. Zvezdniki ne bi in ne sprejemajo nič manj, in tudi vi.