fbpx

Izbirčna poznavalka trendov v svetu sendvičev

Izbor urednice, Lifestyle, Novice, PR novica, Prva stran

Kdo je večji car od Armanija?

Vsi vedo, da imam izboren okus, ko gre za modo, potovanja, hrano, vino in … moške. No, če bi želela izpasti še bolj fensi, bi dejala, da je moj okus … e-klek-ti-čen! In kdor ne ve, da eklektičen pomeni izboren, si (pihhh!) komajda zasluži več kot deset minut mojega dragocenega časa … Slovim pa tudi po tem, da znam en-dva-tri sestaviti najbolj trendiš stajling od glave do peta vsaki bejbi, ki se ji izmika tista prava formula modne kombinatorike … To je posledica dolgih let, ki sem jih presedela na položaju modne urednice, no, kar precej ur pa sem seveda čičala tudi v prvih vrstah vseh tednov mode!

Moj zunanji videz sledi žareči, veseli, ambiciozni in modi strastno predani naravi … Nisem puhla, niti površinska, o ne! Površna pa SPLOH ne! Ampak resnično sem mnenja, da obleka lahko naredi človeka, pa čeprav človek naredi obleko! Do sebe sem, roko na srce, še malo bolj zahtevna, kot do drugih, čeprav nekateri menijo, da rada tečnarim. Sploh, ko je na vrsti hrana, kajti to pa res priznam, lačna sem le še bolj in hitreje tečna! Takrat pa čisto zares.

Raje me boste tako imeli dobro nahranjeno, s polnim želodčkom, sploh, če je poln dobrot, kot pa lačno in sitno … Nikakor se namreč ne maram zgledovati po suhljatih preklah, ki jih tako pogosto vidim na snemanjih modnih editorialov ali pa na ‘runway’ modni pisti. Pa to ne pomeni, da sem debeluharica, moj pas je vitek in trebušček raven! Tega pa ne gre pripisovati samo jogi in telovadnim vajam, ampak tudi pametnemu in smotrnemu izboru hrane.

Rada se prehranjujem zdravo, ker menim, da lahko samo zdrava delam še več in prepotujem še več kilometrov z vlakom, avionom, avtom, metrojem in … ohhh, še najraje – z limuzino! Saj se strinjate, da nič ni bolj nobel od tega, da te pride iskat pred vhod tvoj osebni šofer v livreji? Sem že doživela kar nekajkrat, verjemite.

No, kakorkoli … Rada potujem okoli, modni tedni, sploh, če potekajo v tujini – v resnici so to bolj dnevi, roko na srce – pa so zame priložnost, da se takoj po dogodkih izmuznem v šoping, pogledat v butike in fine trgovine svoje najljubše modne znamke, kot so Louis Vuitton, Dior, Gucci, Chanel, Armani, Salvatore Ferragamo in podobno. Tudi zato naravnost obožujem Milano! Tam je namreč vse našteto, pa še komajda kakih pet ur vožnje z avtom je oddaljen …

A šoping seveda na neki točki utrudi tudi moje vitke noge, obute v modne salonarje z visoko peto … In še zlakoti me, saj veste, poraba kalorij je ob vsej tej napetosti (prijetni, vseeno) in silnem naporu pregledovanja aktualnih kolekcij precej večja, kot sicer. Rada si zato privoščim skok v restavracijo, za katero pravijo, da je zadnji krik mode, a prav tako me boste lahko videli na izbranih bencinskih servisih OMV, kako naročam enega od fensi sendvičev.

Stvar je namreč povsem preprosta: sem modna punca v najboljših letih, ki ima izvrsten apetit! To pa pomeni, da ne glede na to, od kod prihajam, tudi če sem na poti z avtom iz Dunaja, Milana ali Zagreba, tisti zadnji obrok v katerikoli že restavraciji niti slučajno ni zadostoval. Spet mi kruli in komaj čakam, da ugledam eno od OMV bencinskih servisov, kjer imajo tiste odlične sendviče, ki so mi najbolj pri srcu (bi morda raje rekla – pri želodcu?).

Cenim torej kakovostno hrano in nosim oblačila po zadnji modi, skratka, sem ženska za umret in za poročit! Morda sama ne znam najbolje vihteti kuhalnice, znam pa ‘peglati’ svojo plačilno kartico in predvsem znam vselej odlično izbrati! Če pa to ni vrlina za dol past, potem tudi ne vem, kaj bi še moški rad od mene …

 

Sicer pa, ah, kdo ima sploh čas za moške … Priznam, jaz ga nimam veliko. Sem pač veliko na poti in včasih je mirno uživanje obroka, pa naj bo to v novo razvpiti restavraciji Contraste v Milanu, kjer je prva kuhalnica z michelinkami ovenčani šef Matias Perdomo, ali pa pri znamenitem kuharskem chefu Andreu Bertonu, ki ima svojo super slavno restavracijo Ristorante Berton, edini trenutek, ko sem zares lahko sama s seboj in svojimi mislimi … Tudi postanek na OMV bencinskem servisu, je eden mojih trenutkov samo zase. In ker je do zdaj že vsakomur jasno, da veliko dam na mojstre kuhanja ter chefe, si zato na OMV izberem enega od sendvičev VIVA, ki jih je ekskluzivno v oktobru pripravil priznani kuharski chef Uroš Štefelin.

Ker sem izbirčna in malce muhasta, vsakič izberem kakšnega novega. Na srečo so mi pripravili kar tri različne in sicer na podlagi tradicionalnih okusov treh različnih slovenskih regij.

“Imate štajerskega?”

pobaram mlado prodajalko.

“Če mislite na VIVA Štajerski sendvič, potem seveda ja,”

ustreli nazaj.

“Ah super. Šele začela sem se voziti proti Štajerski, pa lahko vseeno uživam v okusu Štajerske po receptu mojstra nove slovenske kulinarike že kar na začetku poti,”

se veselim.

Ne da bi to koga posebej zanimalo, sploh pa ne sosednjega nizozemskega para, ki itak ne razume niti ene slovenske besede, razglabljam sebi v brado med grizljanjem sendviča:

“Mmmm … slastno … Uroš je navdih tudi tokrat črpal iz tradicionalnih okusov in jih nadgradil s pomočjo sodobne tehnike. Bravo, spet si prekosil samega sebe!”

Naslednjič me bo namesto Štajerskega gotovo premamil Alpski ali pa Primorski.

Še vedno razmišljam na glas in tvegam že malce začudene poglede nizozemskega para, zraven pa še madžarske družine, ki se vrača od kdo ve kod.

“Štajerski je gostoljuben in širokosrčen, vedno je rad v družbi domačih dobrot, Štajer’c te od mize nikoli lačnega ne pusti … Bo držalo, Štajerci so res veseli ljudje!”

Tako uživam v svoji čebulni štručki, v kateri se nahajajo sočen goveji rostbif, prepeličje jajce, kisle kumarice, vložena paprika, mlada čebula, mladi sir kajmak, zeliščno maslo in kajpada nepogrešljiva ‘prekmurska nafta’ – domače bučno olje.

Le dober teden dni kasneje sem že spet na poti, ponovno lačna in kajpak je OMV moja prva izbira! Tokrat bi pa VIVA Alpskega.

“Je res robat in samosvoj, varčen pri naboru sestavin in okusen?”

povprašam res čednega fanta za prodajnim pultom, ki je prepričan, da se na polno spogledujem z njim, opazim namreč, da ga je povsem povozilo že pri besedi robat.

Kakorkoli, postreže mi ga korektno: sendvič je obložen z značilnimi gorenjskimi okusi, kot so gorenjski želodec s kašo, sir ementaler, kisla repa, kumara, hrenov namaz in zeliščni namaz, ki so zaviti v robatem kruhu, pletenici s semeni.

“Vidite, mladi mož, to vrsto robatosti sem imela v mislih,”

mu pomežiknem, ko plačam in odnašam svoj sendvič k mizi.

Pa me že čez nekaj dni zopet premamijo VIVA sendviči in spet naredim svoj priljubljeni postanek na eni od večjih OMV bencinskih servisov na čisto drugem koncu Slovenije.

“VIVA Primorski imate?”

veselo vzkliknem in že čez minutko le-ta stoji pred mano v vsem svojem mamljivem razkošju.

“Ma saj smo na Primorskem, draga!”

zabrunda veseli možakar za prodajnim pultom. No, še dobro, da ni začel z ‘oštja’ ali ‘mona’ si mislim in se hihitam sama pri sebi. Potem družno zdeklamirava napis na tabli, ki opisuje ta sendvič, pripravljen po tradicionalnih primorskih sestavinah:

“Morje mu teče po žilah, ko pluje med okusi, ma dobrimi, kot pri noni!” 

Zaželi mi dober tek in res mi tekne, kar ni težko: sendvič s primorskim navdihom je namreč nadvse bogato obložen, sestavljen iz filejev sardonov, mocarele, belih belušev, češnjevih paradižnikov, bakalarja z oljčnim oljem, pesto bazilike in suhih paradižnikov, ki dopolnjujejo dišečo caprezze štručko.

“Oh, Uroš Štefelin, sploh se ne poznava, pa te že obožujem, večji car si od Armanija,”

še uspem zamomljati, preden se moje brbončice povsem predajo čutni eksploziji okusov …

 


Naročite se na e-novice


Dovoljujem, da mi na zgoraj navedeni naslov pošiljate elektronska sporočila. Politika varstva osebnih podatkov.

Dovoljujem analitiko prikazov in klikov na povezave v prejetih sporočilih.

Sledite nam