Kljub temu da je starost, pri kateri postanemo “zrele in odrasle osebe” zakonsko določena, se ne zbudimo zreli kar čez noč. Ne bo se vse spremenilo, starši se ne bodo umaknili in nam prepustili, da si krojimo življenje po svoje.
Zrelost pravzaprav ni odvisna od starosti, nekateri so zreli že prej, drugi postanejo zreli šele v svojih dvajsetih ali kasneje. Veliko je odvisno od vzgoje staršev – če starši neprestano vodijo otroka, mu ukazujejo in nadzorujejo, potem tisto jutro na svoj osemnajsti rojstni dan ne bo čudežno samostojen in zrel.
Na Starševski čvek se je obrnila mama, katere otrok je v zadnjem času praznoval osemnajsti rojstni dan. Sin je postal polnoleten ravno v času koronavirusa oziroma dileme, s katero so se spopadali številni – se cepiti ali ne?
“Sin bi se rad cepil. Z očetom sva absolutno proti. Pred dnevi je vstopil v svet odraslih, postal je polnoleten, a še vedno mislim, da o tako pomembni stvari, kot je cepljenje, sploh tako sporno, kot je proti covidu-19, enostavno ne more odločati sam,” pravi mati osemnajstletnika.
“Dolžnost naju kot staršev je, da mu o taki stvari še vedno odpirava oči in mu svetujeva,” nadaljuje.
“S polnoletnostjo še ne dobiš pameti vsega sveta.”
Avtorica objave
Komentatorji so bili deljenjega mnenja, predvsem zaradi pereče teme. Nekateri so komentirali predvsem odločitev avtorice objave, da otroku ne pusti, da se cepi, drugi so bili razumevajoči.
Ena od komentatork je svetovala, da se avtorica objave s sinom pogovori o tem, zakaj se želi cepiti, druga pa pravi, da avtorica sinu ne more odpreti oči. “Z življenjskimi izkušnjami rastemo in se krepimo. Če zato pademo na tla, je to naša šola,” pravi.
Kaj se zgodi, ko najstnik želi cepivo, starši pa mu nasprotujejo?
Če gre za mladoletno osebo, mlajšo od petnajst let, je potrebno soglasje staršev ali skrbnikov. Prav tako mora biti eden od staršev ali skrbnikov prisoten pri cepljenju, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Pri otrocih, starejših od petnajst let, pa soglasje in prisotnost pri cepljenju nista več potrebna.
Osemnajstletnik bi tako brez težav lahko dobil cepivo. Seveda pa se starši z otrokom lahko pogovorijo in ugotovijo, ali je ta dovolj informiran o cepivih, se pogovorijo o njegovih razlogih.
“Otroku se lahko svetuje celo življenje in ne samo do 18. leta. Nato se vsak odloči sam.”
Komentatorka objave