41-letna igralka je za Glamour povedala, da sta se hčerki med puberteto začeli zapirati in nista želeli komunicirati z njo. “In jaz sem si mislila, ne bomo počeli tega. Obdržati moramo odprto komunikacijsko linijo. Kako sem lahko boljši starš? Kako želiš, da govorim s tabo?” 

Alba pravi, da je njena izkušnja z družinsko terapijo zelo dobra. Pravi, da je terapevt strokovnjak na področju človeškega vedenja in je lahko zares objektiven, saj svojih pacientov ne pozna. Na tak način lahko ustvarimo varno okolje za otroka, ki ti tako lahko iskreno pove, kaj pri starševski vzgoji ne funkcionira, dodaja igralka. 

Kaj je družinska terapija?

Družinska terapija je vrsta terapije, pri kateri se klienti soočajo z težavami, ki vplivajo na družinsko mentalno zdravje ter samo funkcioniranje družine. Prek terapije družinski člani zgradijo boljše in trdnejše odnose, izboljšajo komunikacijo ter se lažje spopadajo s konflikti. Obstajajo različne vrste družinske terapije, ki so prilagojene glede na potrebe, cilje in težave, ki jih družina ima. 

Nekaj ključnih ciljev družinske terapije je ustvarjanje boljšega družinskega okolja, rečevanje težav v družini ter boljše razumevanje posameznih članov ter težav, s katerimi se družina sooča. 

Kakšne so prednosti družinske terapije?

Družinska terapija pomaga pri vedenjskih težavah pri otrocih in najstnikih, pri težavah pri komunikaciji, pri žalovanju, ločitvi, zakonskih težavah, pri konfliktih med starši in otroki ali med sorojenci, pri velikih življenjskih spremembah in travmah. 

Takšna vrsta terapije se ukvarja predvsem s komunikacijo med družinskimi člani, zato se ti naučijo deliti svoje misli in potrebe ter tako razrešijo konflikte na način, ki je veliko manj škodljiv oziroma uničujoč za družino. 

Kako začeti?

Družinska terapija je pogosto kratkotrajna, lahko pa traja tudi leto ali več. Vse je odvisno od situacije in potreb družine. Terapevt bo na začetku postavil veliko vprašanj o družini in tako izvedel čim več o težavah, s katerimi se družina sooča. Ne bo pa se osredotočal le na negativne stvari, temveč bo poskušal izvedeti ter izpostaviti tudi stvari, ki so v družini pozitivne in ki družino delajo močnejšo. 

Ključno je, da vsi člani pridejo na vrsto in dobijo občutek, da lahko terapevtu zaupajo ter da jih ostali člani družine slišijo. Terapevti in psihologi lahko identificirajo člane, ki ne dobijo dovolj časa in prostora, da izrazijo svoje občutke ter jim dajo ta čas in prostor, ki ga zapostavljeni člani potrebujejo. 

Kdo potrebuje družinsko terapijo?

Za družinsko terapijo se pogosto odločijo družine, v katerih ima eden od članov motnje hranjenja, ali kakršnokoli obliko odvisnosti. Na tak način se članu z motnjo pokaže, da mu ostali družinski člani želijo pomagati ter prevzeti del pritiska, ki ga čuti. 

Terapijo pogosto obiskujejo tudi družine z ločenimi starši, saj starši tako resno razmišljajo o tem, kako ločitev vpliva na otroka ter kaj naj starši storijo, da bo ta izkušnja za otroka čim manj travmatična. 

Navsezadnje pa je terapija primerna za vse, tudi tiste, ki nimajo vidnejših ali večjih težav, saj tako le še izboljšajo medsebojno sožitje in komunikacijo.