Depresija ima mnogo obrazov in se kaže na številne načine. Najpogosteje ljudje sploh ne prepoznajo znakov tega stanja pri svojih bližnjih. Posamezniki pa si tudi sami težko priznajo, da trpijo za depresijo, zato svoje stanje zanikajo ali pa se prepričujejo, da je tako počutje povsem običajno.

Na površju je vse vredu

Depresija pogosto očem ni vidna, in ljudem, ki nimajo znanja o tej bolezni, tudi neprepoznavna. Za mnoge je posameznik z depresijo le običajen in produktiven član družbe. A pod površjem gre za človeka, ki ga nič ne veseli in čez življenje pluje utrujen in nejevoljen.

Uporabnica Starševskega čveka se je obrnila na forum, ker se počuti podobno in misli da je nekaj z njo narobe. “Sem 39, na splošno zadovoljna sama s sabo, z življenjem sicer malo manj, a tu ne bi šla v detajle. Imam službo, ki me  ne veseli, ampak imam vsaj prihodek in partnerja. Problem je, da me ne veseli noben hobi, da bi v njem zares uživala. Tudi naveličam se ga kmalu. Mogoče mi je samo joga bolj pri srcu. Ne berem knjig, ne telovadim z veseljem, čeprav telovadim, ampak zato ker moram, ne zato, ker bi v tem uživala. Isto je, ko grem v naravo. Sploh ne uživam. Grem, ker je pač koristno. Revije kupujem, a v njih preberem največ dva članka ali pa celo samo enega, več mi ne rata, ker se mi ne da,” je napisala.

Težavo vidi v tem, da se v vse stvari, ki jih počne, prisili in jih ne počne z veseljem. “Kaj je narobe z mano? Zakaj ne uživam v naravi, v pogledu v nebo, na sprehodu, v druženju z ljudmi, v takih bolj naravnih stvareh. Počutim se prazno, čeprav se zavedam, da je človek del narave.”

Visoko funkcionalna depresija

Mnogi so sicer uporabnico potolažili, da ni s tem, da je narava ne veseli nič narobe. A problem tiči v tem, da je pravzaprav ne veseli nič in se v stvari prisili. Strokovnjaki pa temu pravijo visoko funkcionalna depresija, saj so to ljudje, ki so še vedno zelo produktivni in delavni.

“Depresija lahko za večino ubije željo po dejavnosti in aktivnosti, vendar visoko funkcionalni ljudje to preprosto poteptajo, zato da bi uspeli,” za Healthline pravi Dr. Mayra Mendez, psihoterapevtka in delavka v centru za Mentalno zdravje v St. Johnu. Kar omeni, da lahko ti ljudje kljub depresiji vzdržujejo svojo rutino in vsakdanjo produktivnost.

Najbolj očitni in znani znaki depresije so:

• Brezvoljnost, tesnoba,
• Težave s spanjem,
• Pomanjkanje motivacije in veselja do dela,
• Velika razpoloženjska nihanja, ki so slabša zjutraj,
• Nezmožnost uživanja
• Pomanjkanje energije in utrujenost.

Znakov je še mnogo, a ne pojavijo se vsi pri vsakem posamezniku, zato je pomembno, da smo pozorni na kakršnekoli večje spremembe v obnašanju naših bližnjih.

Genetsko pogojena bolezen

Čeprav depresija pogosto nastopi po velikih življenjskih spremembah, izgubah ali težkih obdobjih, pa je v večini primerov genetsko pogojena. “Depresija je zdravstveno stanje, ki ga povzroča kemijsko, biološka in strukturno neravnovesje, ki vpliva na našo regulacijo razpoloženja,” razlaga Dr. Mendez “na depresijo vpliva veliko faktorjev in ne samo en, ki ga lahko okrivimo za naše stanje.”

Zato je tudi mišljenje, da ljudje nimajo biti za kaj depresivni, zgrešeno. Posameznik z depresijo ima lahko vse, kar si želi: družino, denar, ljubezen, a to depresije ne bo odgnalo. “Depresije ne moremo kar izključiti s pozitivnimi mislimi in odločitvijo, da bomo boljši.” Zato pa je tudi zgrešeno prepričanje, da lahko oboleli svoje stanje preprosto ”izklopijo” ali odmislijo.

Žalost in depresija se zato med seboj razlikujeta. Žalost je tipično čustvo, ki pričakovano nastopi ob izgubi, spremembah ali težavah, “depresija pa je stanje, ki obstaja brez sprožilcev in ostane, dokler se ne zdravi. Depresija ni le občasna žalost. Vključuje obdobja brezupa, utrujenosti, praznine, iritabilnosti, občutka, da ni pomoči in težave s koncentracijo in osredotočanjem,” še razlaga Dr. Mendez. Caroline Shannon, ki ima diagnosticirano depresijo, za Healthline svoja obdobja depresije opisuje kot “občutek, da opazujem življenje nekoga drugega in samo lebdim nad svojim telesom. Vem, da počnem stvari, ki jih moram in se smejim, ko uživam, vendar se neprestano počutim kot vsiljivec. Opisala bi kot občutek, ki ga ima človek, ko se prvič zasmeje po tem, ko je izgubil bližnjega.”

Zdravljenje je potrebno za vse

Prav za vse oblike depresije, tako visoko funkcionalno kot običajno, pa je potrebno zdravljenje. Ko opazimo prve znake depresije, psihoterapevtka Mendez svetuje, da začnemo s terapijo. “Terapevti lahko pomagajo osebi identificirati negativne misli, prepričanja in navade, ki prispevajo k občutkom depresije. To pa lahko tudi vključuje zdravila, učenje meditacije in iskanje dejavnosti, ki izboljšajo počutje.”

Ti posamezniki pogosto namesto iskanja pomoči, nase naložijo še več bremena. Strokovnjaki svetujejo, da si že samo nekaj trenutkov na dan vzamete, zadihate in se prizemljite. Caroline svetuje “da govorite o svoji depresiji kolikor se le da. Na začetku vas bo najbrž strah in se boste bali, kaj si bodo ljudje mislili. Vendar če se zanesete na bližnjo osebo, ki ji zaupate, boste ugotovili, da veliko ljudi občuti enake stvari. Pogovarjanje o tem pomaga pri občutkih izoliranosti.”

Na področju mentalnega zdravja je še veliko stvari, ki jih ne vemo. Vendar ena stvar, ki jo zagotovo vemo je ta, da depresija in tesnoba prizadeneta veliko ljudi na tem svetu. Zato si zapomnite, da če ste depresivni ne pomeni, da ste leni, asocialni ali slab človek. Pomeni le, da niste nepremagljivi in kdaj potrebujete pomoč. In s tem ni prav nič narobe.