Neposredna nevarnost prevelike izpostavljenosti soncu so sončne opekline. Če bi sončno opečeno kožo pogledali pod močnim mikroskopom, bi videli, da so celice in krvne žile poškodovane. Pri ponavljajočih se poškodbah zaradi sonca, koža postane suha, nagubana, razbarvana in usnjata

Kljub ozaveščanju o nevarnostih sončenja in pomembnosti uporabe krem z visokim zaščitnim faktorjem smo Slovenci še vedno tisti, ki radi damo komentar nekomu, ki se je vrnil s počitnic »O, saj si čisto bela, a se nisi nič sončila?!«

Vas zanima, kakšne so navade glede sončenja v Sloveniji? Pred kratkim smo izvedli anketo in svoje bralce povprašali o navadah glede sončenja?

Ko smo jih povprašali, kako porjavijo, jih je kar 82 % odgovorilo, da s sončenjem. Čeprav je odstotek nizek, jih 8 % še vedno obišče solarij. Solarij ni preventiva pred opeklinami. Veliko ga obišče z izgovorom, grem po malo “podlage”. Pomembno je, da se zavedate, da izpostavljenost UV žarkom v solariju in posledično škodi, ki jo te povzročijo, večja kot nastavljanje opoldanskemu soncu ob ekvatorju. In da, tudi v solariju lahko dobite opekline.

Na vprašanje, kako porjavijo, jih 11 % uporablja samoporjavitvene izdelke. Aktivna sestavina v teh izdelkih je DHA (dihidroksiaceton), ki deluje tako, da povzroči porjavelost. Tako pridobljena porjavelost ne predstavlja nevarnosti. A še vedno to ni zaščita in tudi po uporabi samoporjavitvenih izdelkov koža potrebuje zaščito.

Pri oceni zaščite kože pred žarki UVB in UVA jih je skoraj polovica (46 %) odgovorilo, da poskrbijo za zaščito. 36 % jih uporabi zaščitno kremo občasno, 18 % pa redko oziroma nikoli. Upajmo, da ti ljudje živijo v jami, saj je zaščita potrebna vsak dan!

Čeprav se zadnjih let veliko govori in piše o škodljivosti sončenja, pa so anketiranci na vprašanje, če so se lani sončili, v 43 % odgovorili, da so se seveda sončili, 37 % se jih je sončilo občasno, 20 % pa se jih sploh ni pokazalo soncu. Pohvalno.

Opekline so posledice sevanja žarkov UVB in so poškodba kože. Sonce nas lahko opeče tudi pozimi, predvsem v visokogorju in 42 % vprašanih je odgovorilo, da jih je večkrat opeklo čez poletje, 44 % jih je malokrat, le na začetku sezone, le 14 % jih zelo pazi, da jih nikoli ne opeče. Najbolj pogoste, kar 51 % opeklin so vprašani dobili po obrazu, vratu in dekolteju, 19 % jih ej imelo rahle opekline po večjem delu telesa, 12 % pa je imelo precej hude opekline, zaradi katerih jim je bilo v oblačilih neprijetno. Le slabih dvajset odstotkov ljudi je takih, ki niso utrpeli opeklin. Upajmo, da se bo ta tehtnica kmalu obrnila v korist nikoli opečenim.

O primerni uri za izpostavljanje soncu lahko preberemo na vsaki kremi z zaščitnim faktorjem. V najhujši vročini, nekje med 11. in 16. uro, se moramo umakniti v senco, a kljub temu jih je 22 % najraje na soncu v sredini dneva, 35 % upošteva priporočila in so na soncu zjutraj oziroma zgodaj dopoldne. Zanimivo pa je, da jih je 44 % najraje na soncu po 16. uri, kar je pozitiven podatek.

V primerjavi z ameriško raziskavo, o kateri smo pisali v tem članku, imamo tako Slovenci kot Američani še veliko prostora za izboljšave na področju sončenja, zavedanja negativnih posledic sončenja in uporabe zaščitnih krem. Čeprav je v Ameriki stanje boljše kot pred petimi leti, se jih še vedno več kot 60 % sonči, o opeklinah pa je poročala tretjina (33 %), kar je manj kot pri nas.

Med Američani še vedno dela težave poznavanje pomena in višine SPF, saj jih kar 67 % vprašanih meni, da SPF 30 nudi dvakrat večjo zaščito kot SPF 15.  

Vas zanimajo oznake in številke na izdelkih z zaščitnim faktorjem? Če želite ohraniti zdravje in mladosten videz kože, preberite ta članek.