Pred leti je v poslovnem svetu krožil trend toksične pozitivnosti, ki je v ospredje postavljal pritisk pozitivizma in vztrajanja za vsako ceno. Temu trendu se je pridružil prav tako škodljiv trend, ki pa v ospredje postavlja neizmeren trud za vsako ceno.
Se tudi vi včasih počutite, da je prenašanje neznosnega stresa in pritiska na delovnem mestu v vašem opisu nalog in ali prevzemate dodatno delo, čeprav veste, da ga niti fizično ne morete opraviti, ker dan nima 36 ur, kaj šele da bi se ob tem dobro počutili? No, potem ste na dobri poti k novemu trendu toksične vzdržljivosti, ki pa je vse prej kot pozitiven.
“Toksična trdoživost je, ko pustimo, da so naše osebne potrebe na drugem mestu zaradi želje in skrbi po ohranjanju položaja v službi,” pojasnjuje Hattie Roche, strokovnjakinja za komunikacijsko strategijo in ocenjevanje vrednosti zaposlenih. Trdoživost je v osnovi pozitivna lastnost, a se lahko hitro spremeni v strupeno, saj se oblika in izkušnje dela nenehno spreminjajo in te spremembe so za nekatere težke.
“Nenehno pričakovanje, da se izkaže trdoživost brez možnosti izražanja ranljivosti, lahko škoduje duševnemu zdravju in splošni življenjski sreči posameznikov. Pritisk, da je treba potlačiti svoja čustva in se postaviti na ogled, lahko privede do izgorelosti, tesnobe ter občutka nepovezanosti s seboj in drugimi. Ta škodljivi krog uspeva na podlagi napačnega prepričanja, da sta ranljivost in pristnost sinonim za šibkost ali nesposobnost,” je povedala Tara Holley, ameriška svetovalka za uspešnejše življenje.
Zdi se, da je toksična trdoživost razširjena tudi na delovnem mestu. “Prevelika prilagodljivost ali ogrožanje osebnega počutja, da bi izpolnili rok ali opravili nalogo v službi, ne ustvarja le kulture slabih meja, temveč lahko zaposlenega izpostavi nevarnosti izgorelosti. Nenehno prizadevanje za višje ali nedosegljive cilje, prenašanje slabega šefa ali demoralizirajoče vloge ima lahko tudi negativne posledice za naše počutje,” pravi Andrew Jackson, izvršni direktor in soustanovitelj podjetja Rethinkly, ki posameznikom in podjetjem ponuja orodja za izboljšanje učinkovitosti.
Kako preprečiti toksično trdoživost?
Tara Holley kot rešitev navaja preproste, a učinkovite nasvete z zavedanjem in samorefleksijo na čelu. Pravi, da je treba v začetku preučiti svoje misli in predsodke v zvezi z ranljivostjo, s čimer lahko izpodbijamo zastarele predstave in ustvarimo prostor za pristno izražanje. Za dobro počutje je ključnega pomena avtentičnost in spodbujanje delovne kulture, ki ima odprto komunikacijo in zagotavlja varen prostor za izražanje skrbi, izzivov in celo neuspehov.
V želji po produktivnosti zlahka zanemarimo osebno počutje in ravnovesje med delom in zasebnim življenjem. Naučite se postaviti meje in dati prednost skrbi zase, saj boste tako imeli več energije, ki je potrebna za učinkovito soočanje z izzivi. Učenje meja pa ni edino, kar lahko izboljšate pri svojem delu. Poiščite priložnosti za razvoj spretnosti, potrebnih za učinkovito premagovanje zahtevnih situacij in krepitev odpornosti, ki jih najdete v različnih knjigah, podkastih ali video zapisih.
Zavedajte se, da je iskanje pomoči znak moči in ne šibkosti. Večina ljudi, ki so preobremenjeni o tem molči in se ne pogovori z nadrejenimi, saj se bojijo, da bodo razumljeni kot nesposobni ali leni.
“Čeprav je trdoživost ključna lastnost za uspeh, je pričakovanje neomajne moči brez prostora za ranljivost strupeno,”
pravi Tara.
Ni pa vse le na plečih zaposlenih, veliko vlogo pri toksični trdoživosti imajo tudi nadrejeni oz. podjetja in organizacije, ki morajo prepoznati morebitne znake pri zaposlenih, imeti odprto in pogosto komunikacijo ter objektivno oceniti vloge, cilje in zadolžitve svojih zaposlenih.
“Bistveno je zagovarjati zdravo delovno okolje, ki ceni pristnost in ustvarja prostor, da se posamezniki lahko izrazijo in poiščejo podporo, kadar je to potrebno,” pravi in dodaja, da lahko le z osvoboditvijo iz kroga toksične odpornosti ustvarimo delovna mesta, ki spodbujajo rast, izpolnitev in dobro počutje.
