Nedvomno ste že večkrat slišali, da ni dobro jesti pozno zvečer, še posebej težke hrane, sadja in oreškov, pa tudi ne sladkarij. Prav tako kot so pomembne sestavine oz. hrana, ki jo zaužijete zvečer, enako je z časovnim okvirjem obeda.
Francoska študija, v kateri je sodelovalo več kot 100.000 ljudi, je namreč pokazala, da so imeli sodelujoči, ki so večerjali najpozneje ob 21. uri, 28 odstotkov večjo verjetnost, da bodo imeli možgansko kap ali prehodno ishemično atako, znano tudi kot “mini možganska kap” v primerjavi s sodelujočimi, ki so večerjali pred 20. uro.
Udeležence študije so v povprečju spremljali sedem let, v tem času pa so zabeležili približno 2000 primerov srčno-žilnih bolezni, vključno s srčnimi infarkti in možganskimi kapmi. Raziskovalci pravijo, da smo se razvili tako, da jemo zgodaj čez dan, pri čemer nekateri dokazi iz študij na živalih kažejo, da kasnejša prebava hrane dviguje krvni sladkor in krvni tlak. Povišan krvni tlak zvečer, ko je običajno nižji, bi lahko sčasoma poškodoval krvne žile in povečal tveganje za nastanek krvnih strdkov, ki vodijo v možgansko in srčno kap, čeprav je za potrditev te teze potrebnih še veliko raziskav.
Eden od avtorjev študije, ki so jo izvedli na univerzi Sorbonne Paris Nord, dr. Bernard Srour, je dejal: “Tako kot mnoge druge me je moja babica posvarila, naj ne večerjam prepozno, in ta študija kaže, da bi bil nasvet morda smiseln.”
Rezultati študije kažejo, da se za vsako uro pozneje, ko nekdo poje večerjo, njihova verjetnost za možgansko ali mini možgansko kap poveča za osem odstotkov. Povezavo med časom obroka in težavami s srcem so opazili predvsem pri ženskah, ki so predstavljale skoraj 80 odstotkov študije udeležencev.
Edini rezultat, ki je bil pomemben za moške, je bil, da je bila vsaka ura pozneje, ko so zajtrkovali, povezana z 11-odstotnim povečanim tveganjem za koronarno srčno bolezen, vendar so ti rezultati grobi in ne dovolj zanesljivi, saj je v študiji sodelovalo premalo moških. Ugotovili so še, da naj bi bila vsaka dodatna ura postenja ponoči povezana s sedemodstotnim zmanjšanjem tveganja za možgansko kap ali mini kap.
