Čeprav smo najbolj ranljivi, ko uro premaknemo z zimskega na poletni čas (ko eno uro ‘izgubimo’), je naše telo zmedeno tudi, ko preidemo na zimski čas. To se bo zgodilo čez nekaj dni: v noči na 29. oktober bomo ob treh zjutraj ure premaknili za eno uro nazaj. Na poletni čas bomo znova prešli v noči na 31. marec 2024.

A vsakršno prehajanje s poletnega na zimski čas in obratno ni dobro za naše zdravje, so pokazale raziskave, saj to zmede naše telo in bioritem ter pušča posledice, ki lahko trajajo tudi več tednov.

In tudi prehod s poletnega na zimski čas, ko eno uro ‘pridobimo’ in lahko spimo dlje, ni dobrodošlo, saj to lahko povzroči motnje razpoloženja in med drugim poveča tudi možnosti za udeležbo v prometnih nesrečah, poroča spletna stran sleppfoundation.com.

Razlog za to naj bi bil poleg že tako običajno sivih in hladnih dni tudi kratek svetli del dneva, ki se zaradi premika ure zdi še krajši.

Še vedno nismo poenoteni

Čeprav uro premikamo že desetletja, se človeško telo nikoli popolnoma ne navadi na pogosto premikanje ure, so pokazale študije. Mnogi raziskovalci so zato mnenja, da bi bilo premikanje ure bolje ukiniti in pustiti samo en čas, ki bi trajal skozi vse leto.

Pri tem ni pomembno ali je to standardni (zimski) ali premaknjeni (poletni), samo da velja ves čas. A kljub temu številni strokovnjaki zagovarjajo zimski čas, saj naj bi bil ta bolj usklajen z našim naravnim ritmom oziroma našo biološko uro. Poleg tega pravijo, da bi stalni zimski čas “izboljšal spanec, imel pozitivne zdravstvene učinke na srce in telesno težo. Znižala bi se incidenca raka, zmanjšala bi se poraba alkohola in tobaka. Ljudje bi bili psihološko bolj zdravi, izboljšala bi se učinkovitost v šoli in službi.”

A države članice Evropske unije EU o tem še vedno niso dosegle dogovora, saj se še niso poenotile, kateri čas izbrati za stalnega. Nekatere so se bolj nagibale k stalnemu poletnemu času, druge k zimskemu. Slovenija je denimo v anketi večinsko izrekla za poletni čas.