Že pred časom je uporabnica na forumu Starševski čvek odprla temo o poslušanju sogovornika, pri čemer je razkrila, da ne zna poslušati sogovornika, ampak ves čas razmišlja o tem, kako je oblečen. “Ponavadi kar prikimavam in se smejim opazujem njegovo mimiko in tudi tako se odzovem. Potem večkrat na koncu pogovora ugotovim, da sploh ne vem kaj je povedal,” je zapisala.

Tudi letos v času pandemije je uporabnik izpostavil, kako je komunikacija dandanes pomembna še toliko bolj, češ, da so “težki časi in da moramo biti skupaj.” Ob tem je izpostavil, da opaža, da “ljudje niso zmožni imeti odprte komunikacije. Očesni stik, pogovor, sproščenost.”

Tudi raziskave so pokazale, da se večina ljudi po koncu pogovora spomni le med 25 in 50 odstotkov informacij, ki jih je podal sogovornik, ob koncu dneva pa se tudi te informacije porazgubijo v prezasedeni glavi.

Da bi se bolje izkazali v pogovorih in da bi si več zapomnili, se moramo načiti bolje poslušati. Kako storimo to?

Osredotočite se le na sogovornika

Izključite vse moteče zunanje dejavnike in se osredotočite zgolj in samo na sogovornika. Naj bo poslušanje njegovih besed kot meditacija – vse ostale misli preženite iz glave in naj on postane središče vašega fokusa. Ni potrebno posebej poudarjati, da je takrat pametni telefon najbolje postaviti na stran.

Pokažite, da ga poslušate

Bodite pozorni na očesni stik, na neverbalno komunikacijo in mimiko, ki lahko sogovorniku pomeni veliko. S tem kažete, da res aktivno poslušate in da ste skoncentrirani le na njega in njegovo pripovedovanje. Če nismo osredotočeni na pogovor, se bo to videlo.

Dajte vedeti, da res poslušate

Aktivno poslušanje pomeni, da zares dobro poslušate, kaj ima sogvoornik za povedatu. Pri tem uporabljate tudi nekatera orodja za aktivno poslušanje, kot so povzemanje, parafraziranje ali preverjanje z vprašanji, če smo dobro razumeli. Tako bo sogovornik prepričan, da ga poslušamo, in tudi, če smo kaj narobe razumeli, bomo to ravilno skomunicirali.

Sogovornika ne prekinjajte

Dajte sogovorniku dovolj prostora in časa, da pove vse, kar želi, in šele ko je končal, je čas za odgovor. Če ljudi ne prekinjamo, jim dovolimo, da v celoti izrazijo misel, kar pomeni, da res poslušamo, namesto da bi ugibali, kaj bodo rekli.

Bodite empatični in se postavite v njegove čevlje

Aktivno poslušanje in empatija gresta z roko v roki, saj tako skušate videti svet skozi oči drugih ljudi in razumeti njihova čustva. To se ne bo zgodilo, če obsojate drugo osebo, medtem ko ta govori.
Takšno početje lahko poslabša pogovor, saj boste pošiljali neverbalne znake, da imate mnenje o tem, o čem govorijo. Če vstopite v pogovor s ciljem razumeti njihovo perspektivo brez kakršne koli sodbe, se vam bodo ljudje odprli, ker bodo čutili, da spoštujete, kar govorijo.

Bodite pozorni tudi na tisto, kar ni bilo izrečeno

Večina komunikacije poteka neverbalno (gibi, mimika, kretnje) in paraverbalno (glasovna komunikacija). Brez besed lahko drug o drugem zberemo veliko informacij. Tudi po telefonu lahko o osebi izveste skoraj toliko iz tona in ritma njenega glasu kot iz vsega, kar pove.

Po barvi glasu ali po drži telesa opazimo tudi, če nekaj ni v skladu z izrečenim, na to je potrebno biti pozoren in to tudi nasloviti. Ko poslušate, ne pozabite, da besede posredujejo le delček sporočila.