V osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so podatki iz najdlje trajajoče študije o sreči na svetu začeli kazati, da nas dobri odnosi ohranjajo bolj zdrave in srečnejše, raziskovalci temu niso zares verjeli. “Vemo, da obstaja povezava med umom in telesom,” pravi dr. Robert Waldinger, direktor harvardske študije o razvoju odraslih, ki poteka že 84 let. “Toda, kako bi lahko toplejši odnosi zmanjšali verjetnost, da bi zboleli za koronarno arterijsko boleznijo ali artritisom? Kako lahko odnosi pridejo v telo in vplivajo na našo fiziologijo?”

Seveda obstajajo tudi druge komponente, ki so ponavadi podobne v različnih državah, kulturah in družbenih razredih. Ti vključujejo dobro zdravje in zdravo pričakovano življenjsko dobo ter svobodo in sposobnost sprejemanja pomembnih življenjskih odločitev. Zaupanje je pomembno, pravi – ne le v prijatelje in sosede, ampak tudi v vlado. “Ena zanimiva stvar, ki jo ljudje omenjajo po vsem svetu, je velikodušnost in priložnosti, da smo radodarni,” pravi Waldinger.

Denar, oziroma bolje rečeno, ekonomska varnost je pomemben. “Manj srečni smo, ko se borimo za prehransko varnost in stanovanje in vse to, kar je očitno,” pravi. Waldinger je svojo definicijo dobrega življenja skrčil na: “Ukvarjati se z dejavnostmi, ki so mi pomembne, z ljudmi, ki so mi mar.”

Dve katergoriji sreče

Študija ima svoje meje, priznava, vendar poudarja, da vsi številni rezultati kažejo podoben vzorec: bolj ko si socialno povezan, večja je verjetnost, da boš živel dlje in živel dobro.

Osamljenost velja za enako škodljivo za vaše zdravje kot kajenje – in obstaja epidemija osamljenosti. “Najboljša hipoteza, za katero obstajajo dobri podatki, je ideja, da nam odnosi pomagajo pri obvladovanju stresa,” pravi Waldinger. “Vemo, da je stres del življenja. Verjamemo, da ljudje, ki so osamljeni in socialno izolirani, ostajajo v nekakšnem kroničnem načinu boja ali bega, kjer imajo na nizki ravni višje ravni krožečih stresnih hormonov, kot je kortizol, višje stopnje vnetij in da te stvari postopoma obrabijo različne telesne sisteme.”

Waldinger se strinja s teorijo, da sreča spada v dve kategoriji. Hedonistično dobro počutje lahko povzamemo kot “ali se imam zdaj dobro?”. Potem je tu še aristotelska zamisel o evdajmonskem blagostanju: “Ta občutek, da je življenje smiselno in v osnovi dobro”.

Kaj nas osreči?

Prav tako ne znamo dobro vedeti, kaj nas bo osrečilo. Delno je kulturno – neprestano dobivamo sporočila, da bomo veseli, če bomo kaj kupili, ali če bomo imeli več denarja, ali če bomo uspešni v službi. “Opravljena je bila res zanimiva raziskava, v kateri so milenijce spraševali, kaj mislijo, da bodo potrebovali za srečno življenje, in slava je bila resnično prevladujoč cilj,” pravi Waldinger.

Toda to je tudi posledica človeške narave. Ko so raziskovalci v eni študiji prosili ljudi, naj se pogovarjajo z neznanci na vlaku med jutranjo vožnjo na delo, so tisti, ki so napovedovali, da bo to negativna izkušnja, ugotovili, da je ravno nasprotno. “Pogovor z neznanci je nekoliko tvegan,” pravi Waldinger. “Tvegano je tudi poklicati prijatelja, saj ne veš, ali te bo prijatelj želel slišati. Človeški odnosi imajo vedno tisti element nepredvidljivosti.” Zato se vam zdi bolje, če ostanete sami, namesto da bi šli ven.

Odnosi nam pomagajo prebroditi težavne čase

“Sreča se ‘zgodi’, vendar obstajajo stvari, ki jih lahko postavimo v svoje življenje, zaradi katerih je večja verjetnost, da bomo več časa občutili srečo. Skrb za svoje zdravje, prehrana, spanje in gibanje so pomembni: če ste boljšega zdravja, je večja verjetnost, da boste srečni.” Ampak tako je tudi s skrbjo za vaše odnose.

Waldinger pa je opravil tudi ankete z vojaki v vojnih območjih. “Vprašali smo jih, kaj jih je spravilo skozi to, in vsi so govorili o bližnjih ljudeh. To so bili ljudje, ki so jim pisali od doma, in sovojaki. In recimo tudi v času velike depresije so se sosedje zbrali in si pomagali.”

“Ugotovili smo, da če ljudje vzdržujejo mrežo dobrih odnosov, je večja verjetnost, da bodo prestali nevihte in bodo srečnejši.”

Prijateljstva moramo prakticirati

To opisuje kot “socialno kondicijo”: ne greš enkrat ali dvakrat v telovadnico in potem domnevaš, da je tvoja telesna pripravljenost odlična, pravi. Enako velja za prijateljstva. “Dobri odnosi izginejo zaradi zanemarjanja. Ni nujno, da obstaja kakršen koli problem, a če jih ne vzdržujete, izginejo iz vašega življenja. Ugotavljamo, da so ljudje, ki vzdržujejo živahna družbena omrežja, ljudje, ki se trudijo.To so lahko majhna dejanja, a če jih izvajate večkrat, ohranjajo ta omrežja živahna.”

Kakovost odnosa je pomembna, ne glede na to, s kom je – s prijateljem, partnerjem, sorojencem, sosedom. “V nekem trenutku smo ljudi vprašali: ‘Koga bi lahko poklicali sredi noči, če bi bili bolni ali prestrašeni?’ Verjamemo, da vsak potrebuje vsaj eno ali dve takšni osebi,” pravi Waldinger. “Če tega nimaš, te verjetno boli.”

“Poleg tega pa je res različno – dober odnos bi lahko bil nekdo, s katerim greš v pub. Morda ne govorite o ničemer osebnem, vendar vam ni treba. Mogoče govorite o politiki in to vam pomaga, da se počutite povezani in kot da pripadate.”

Naključne povezave – nasmeh ali kratek pogovor z blagajničarko v supermarketu ali voznikom avtobusa – lahko prinesejo tudi koristi. Navsezadnje gre za povezanost in pripadnost. Včlanite se v kakšen klub, ne uporabljajte samopostrežne blagajne, pošljite SMS prijatelju in se srečajte z njim, še enkrat preberite to zgodbo svojemu otroku – vaše zdravje in sreča sta odvisna od tega.