Pandemija

MedicalNewsToday (MNT) navaja, da se pandemija širi po več državah oziroma celinah in tako prizadene večje število ljudi. Znanstveniki razglasijo pandemijo, če se bolezen širi zelo hitro v izjemno kratkem času, pri čemer se vsak dan pojavljajo novi primeri. Najaktualnejši primer pandemije je nedvomno pandemija COVID-19, ki je posledica koronavirusa, imenovanega SARS-CoV-2, ki se je najprej pojavil v eni regiji, nato pa je napredoval v svet.

Pandemije naj bi postale pogostejše zaradi mednarodnih potovanj. Velik krivec je tudi urbanizacija, saj le-ta povzroči, da veliko ljudi živi v gosto naseljenih mestih. Tovrstna bližina omogoča hiter prenos patogenov z osebe na osebo. Izjemno pomembno vlogo pri nastanku pandemij igrajo spremembe v načinu, kako ljudje izkoriščajo zemljo in svoje naravno okolje. Številne pandemije izpred zadnjih nekaj stoletij so bile zoonotične bolezni, kar pomeni, da so posledica virusov, ki so prvotno prizadeli živalsko vrsto.

Daleč najbolj znana je pandemija COVID-19, pa vendar je človeštvo pred virusom SARS-CoV-2 prizadelo lepo število pandemij:

• Bubonska kuga

Bubonska kuga oziroma »črna smrt« se je širila z ugrizi bolh. Povzroča jo bakterija, znana kot Yersinia pestis. Pojavila se je v 14. stoletju in obstaja še danes, največ primerov je zabeleženih na Madagaskarju, Demokratični republiki Kongo ter Peruju. Nekaj primerov naj bi bilo prisotnih tudi v ZDA, predvsem v jugozahodnem delu, ki vključuje Arizono in Kolorado.

• Španska gripa

Španska gripa je bila smrtonosna oblika virusne kužne bolezni, največkrat poznane kot aviarna influenca. V približno letu dni ji je uspelo vzeti približno 50 milijonov življenj. Zgodovinarji trdijo, da je gripa povzročila več smrti kot 1. svetovna vojna in da je morda celo prispevala k njenemu koncu, glede na to da se je odvijala po letu 1918.

• Prašičja gripa

Prašičjo gripo povzroča virus H1N1, spremljajo pa jo vročina, izguba telesne teže, oteženo dihanje, kašljanje, izcedek iz oči ter nosa. Sprva se je bolezen širila le med prašiči, spomladi 2009 pa se je prenesla še na človeško populacijo. Virus, ki vsebuje edinstveno kombinacijo genov gripe, se je bliskovito hitro razširil po vsem svetu in tako terjal nekje med 151.700 – 575.400 smrtnih žrtev.

Epidemija

Epidemijo se  po podatkih MNT lahko razglasi takrat, ko se bolezen nepričakovano poveča med večjo populacijo. Odličen primer epidemije je ebola, ki se je hitro razširila po Zahodni Afriki med leti 2014 in 2016, pa vendar to ni edini zabeleženi primer epidemije v človeški zgodovini.

• Virus Zika

Prenašalci virusa Zike so komarji, znanstveniki pa so ga prvič zabeležili pri opicah leta 1947. Virus je prve žrtve resda okužil že v petdesetih letih prejšnjega stoletja, pa vendar je za prvi večji izbruh poskrbel šele leta 2007. Leta 2014 sta bili na udaru Polinezija in Brazilija, od koder se je bolezen bliskovito razširila na Karibe in v Južno Ameriko.

• Ebola

Po podatkih Nacionalnega Inštituta za javno zdravje (NIJZ) je ebola je poznana kot virusna hemoragična mrzlica, ki se je prvič pojavila leta 1976 v Sudanu in Demokratični republiki Kongo. Za virusno bolezen z visoko stopnjo smrtnosti je značila povišana telesna temperatura, utrujenost, izguba apetita, bruhanje, driska, bolečine v mišicah in glavobol. Pozneje lahko pride tudi do notranjih in zunanjih krvavitev ter večorganske odpovedi. Inkubacijska doba naj bi trajala od 2 do 21 dni.

Endemija

Endemične bolezni so tiste, ki so v določenih regijah stalno prisotne, pa vendar ostajajo obvladljive. Sama razširjenost bolezni ostaja dokaj stabilna ter sčasoma celo predvidljiva. Primer endemije je kokcidioidomikoza, ki je značilna za jugozahodne dele ZDA ter Severno Mehiko.

Nekateri drugi znani primeri endemičnih stanj:

• Malarija

Omenjeno bolezen prenašajo komarji in je prisotna v mnogih državah po svetu. Je endemična v nekaterih delih Afrike, predvsem zaradi višjih temperatur, katere so idealne za komarje vrste Anopheles, ki veljajo za glavne prenašalce malarije.

• Mrzlica denga

Mrzlica denga ali kostolomna mrzlica je tropska bolezen, katere simptomi so vročina, bolečine v mišicah in sklepih, izpuščaji podobni ošpicam ter glavobol. Podobno kot pri malariji se tudi ta različica širi preko komarjevih pikov.

Pandemija, epidemija in endemija: Katera je najbolj nevarna za človeško populacijo?

Našteti izrazi ne opisujejo resnosti bolezni, informirajo nas zgolj o njeni razširjenosti. Endemična bolezen lahko tako kot pandemija škodi in celo uniči posamezne skupnosti in gospodarstva. Izraz endemija pomeni, da stopnja bolezni ostaja stabilna, nič pa o številu primerov. Možne so tudi blažje oblike pandemij, pri katerih se bolezen hitro razširi po celinah, ampak ne povzroči hude bolezni in smrti.

Kaj se komu zdi slabše oziroma najbolj nevarno, je odvisno od tega, kaj meri. Glede na obseg so pandemije največje in nosijo največji potencial, da povzročijo motnje in škodo po celem svetu. Vse je odvisno od bolezni in od tega, kako se ljudje nanjo odzovejo.

Foto: Profimedia