Mnogi ob besedi shizofrenija pomislijo na ljudi, ki se pogovarjajo sami s seboj, ali pa so manični in paranoični. A sama duševna motnja ima veliko plasti, zato jo ob začetku morda mnogi sploh ne zaznajo.
Kaj je shizofrenija?
Shizofrenija je duševna bolezen, ki jo povzroča motnja v delovanju možganov. Spada v večjo skupino duševnih bolezni, ki jih imenujemo psihoze. Pri ljudeh je bila opažena že pred več tisočletji, poimenovanje pa je dobila v začetku 20. stoletja.
Zanjo je predvsem značilno izkrivljeno mišljenje, paranoja, izkrivljeno zaznavanje okolice, čustvovanje pa je neustrezno ali otopelo.
Jasna zavest in intelekt se običajno ohranita, a ostale spremembe začnejo posameznika ovirati pri njegovem vsakdanu, razlagajo na Inštitutu za razvoj človeških virov.
“Med najpomembnejše psihopatološke spremembe spadajo še fenomen miselnega odmeva, vsiljevanje (vcepljanje) ali odtegovanje misli, ‘pošiljanje misli po radiu’, blodnjavo zaznavanje, občutek nadzorovanosti, vplivanje na misli ali njihovo oviranje, glasovi, ki v tretji osebi obrekujejo pacienta, miselne motnje in negativni simptomi,” še navajajo.
Kdo lahko zboli za shizofrenijo?
Shizofrenija, tako kot vse duševne bolezni, ne izbira žrtev. Strokovnjaki ocenjujejo, da za njo zboli med 1 do 2 odstotka ljudi, pri moških pa se pojavlja malce pogosteje kot pri ženskah.
Prvi znaki se običajno pojavijo že v obdobju odraščanja, vrh zbolevanja pa je pri moških med 15. in 25. letom, pri ženskam pa med 25. in 35. letom. Razlogov za kasnejše zbolevanje pri ženskah niso povsem znani, pojav bolezni po 40. letu pa je skoraj nemogoč.
Bolezen ni dedna, se pa v nekaterih družinah pojavlja pogosteje. Vendar če ima eden izmed staršev shizofrenijo, to ne pomeni, da jo bodo imeli tudi potomci.
Kako prepoznamo shizofrenijo?
Simptome shizofrenije delimo na pozitivne simptome in negativne simptome. “Pozitivni simptomi so tisti, ki jih osebe brez motnje ne kažejo, so pa značilni za osebe s shizofrenijo. Mednje sodijo blodnje, halucinacije ter neurejenost misli in govora,” razlagajo na Inštitutu. Negativni simptomi pa so tisti, ko gre za primanjkljaj čustvenih odzivov in ostalih miselnih procesov.
“Blodnje so zmotne miselne konstrukcije, sklepi ali ocene resničnosti, ki se jih bolnik trdno oklepa in verjame vanje. Ne ozira se na to, kaj misli večina ljudi in ne upošteva očitnih dokazov o nasprotnem. Med blodnje ne sodijo prepričanja, ki so v bolnikovem kulturnem okolju splošno sprejeta,” opisujejo na Inštitutu.
Med najpogostejše blodnje spadajo preganjalne blodnje, prepričanje, da je posameznik nadziran, opazovan, da mu nekdo vsiljuje misli, itd. Zraven pa pogosto spadajo tudi halucinacije, poznamo slušne, vidne in taktilne.
Med negativne simptome spadajo socialni umik, plitvo in neustrezno čustvovanje, ravnodušnost in pasivnost. “Pacient je zaprt vase, umaknjen, brez sleherne volje, pobude ali motivacije, socialno izoliran. Izgubi zanimanje za dogajanje okrog sebe. Čustvuje neustrezno ali plitvo. Bolnik utegne govoriti z monotonim glasom (brez čustvene spremljave), pri sebi ne zazna nobenih čustev,” razlagajo na Inštitutu in dodajajo, da se to pogosto opazi tudi na zunanji neurejenosti.
Pred diagnozo s samo shizofrenijo pa oboleli znake kažejo že mladosti, ti pa so predvsem težave s koncentracijo, spominom in težave z izvršilnimi funkcijami.
Pomembno je zgodnje zaznavanje
Na Inštitutu pa opozarjajo, da se znaki ob začetku pogosto zamenjajo z običajnimi znaki najstništva: “Popuščanje pri obveznostih v šoli in doma, zmanjšanje vsakdanjih dejavnosti, zapiranje vase. Tako na primer mladostnik, ki se je prej rad družil s prijatelji, igral nogomet, raje ostaja doma, razmišlja …”
A prej kot se bolezen odkrije, lažje je zdravljenje, saj zgodnje jemanje zdravil prepreči kasnejši razvoj hujše bolezni. “Ker bolniki sodobna zdravila znatno lažje prenašajo, ni razloga, da bi ob prvih znakih shizofrenije odlašali z zdravljenjem,” še dodajajo.
“Zdravniška pomoč je nujna tudi zato, ker je s shizofrenijo povezana nadpovprečna stopnja samomorilnosti. Od 20 do 40 odstotkov pacientov s to boleznijo vsaj enkrat poskuša narediti samomor. Bolj ogroženi so moški, zlasti tisti, ki so poleg tega depresivni, ter tisti z visokim inteligenčnim količnikom,”
opozarjajo na Inštitutu za razvoj človeških virov.
Če sumite, da imate shizofrenijo, ali pa ste zanjo že dobili diagnozo, se nikar ne bojte. Za mnoge je shizofrenija obvladljiva bolezen, ki sicer potrebuje dolgotrajno zdravljenje, a mnogi shizofreniki živijo normalna in običajna življenja. Pomembno je, da si čimprej poiščete pomoč in z zdravljenjem ne odlašate.
