Vsako pozabljanje še ni demenca. Vsakemu od nas se je že zgodilo, da smo pozabili na kakšen opravek ali rojstni dan, kam smo založili telefon ali očala … Te vrste pozabljanje je povezano z intenzivnim načinom življenja, stresom in utrujenostjo. Ko se spočijemo, se »povrne« tudi dober spomin.

Pomen zgodnjega odkrivanja bolezni

Zdravila za demenco ni, so si pa nevrologi enotni, da je za zaviranje bolezni pomembno zgodnje odkrivanje in zaviranje bolezni. Prav tako je pomembno, da opustite zdravju škodljive navade (kajenje, alkohol, nezdrava prehrana in premalo gibanja.

Obstaja 10 zgodnjih značilnih znakov demence.

1. Izguba spomina

Oseba z demenco se težko spomni informacij, ki se jih je pred kratkim naučila. To so datumi, dogodki ali nove informacije, medtem ko uspešneje opisuje dogodke iz zgodnejšega življenjskega obdobja.

2. Težave pri načrtovanju ali reševanju problemov

Oseba z demenco težko sledi načrtu, na primer receptu za kuhanje ali navodilom za vožnjo.

3. Težave pri opravljanju znanih nalog

Znane naloge, ki jih je oseba prej opravljala z lahkoto, postanejo težje. Na primer spreminjanje nastavitev na televiziji, kuhanje kave ali opravek na banki, saj pozabi, zakaj je tja sploh prišla.

4. Zmedenost glede časa ali kraja

Zaradi demence oseba težje oceni, kako mineva čas. Lahko tudi pozabi, kje je. Težje je dojemanje preteklosti in prihodnosti.

5. Težave pri razumevanju vizualnih informacij

Vizualne informacije so lahko za osebo z demenco izziv. Težko jih je brati, ocenjevati razdalje ali ugotavljati razlike med barvami.

Nekdo, ki veliko kolesari ali se vozi z avtom, lahko ta opravila začne doživljati kot velik izziv.

6. Težave pri govoru ali pisanju

Oseba z demenco se težje vključuje v pogovore. Morda bo pozabila, kaj govori ali kaj je povedal kdo drug.

Prav tako se lahko poslabšajo pravopis, ločila in slovnica, pisava postane težje berljiva.

7. Premeščanje/izgubljanje stvari

Oseba z demenco se morda ne bo mogla spomniti, kje je pustila daljinski upravljalnik, pomembne dokumente, denar ali ključe in bo zato druge obtožila kraje.

8. Slaba presoja ali sprejemanje odločitev

Oseba z demenco težko razume, kaj je pravično in razumno. V praksi to pomeni, da za stvari plača preveč ali pa se zlahka prepriča za nakup stvari, ki jih ne potrebuje.

Nekatere osebe z demenco začnejo zanemarjati tudi osebno higieno.

9. Izogibanje družbi

Oseba z demenco lahko postane nezainteresirana za družabna srečanja. Izgubi tudi voljo za aktivnosti, ki so ji bile prej v veselje.

10. Spremembe v osebnosti ali razpoloženju

Pri osebi z demenco lahko pride do nihanja razpoloženja ali osebnostnih sprememb. Prej resni lahko postanejo zabavni, tudi s kakšno neprimerno opazko, z zmanjšanim občutkom za oliko. Lahko pa oseba postane razdražljiva, depresivna, prestrašena ali zaskrbljena.

Z nadaljevanjem bolezni postaja oseba vse bolj nesamostojna in potrebuje stalen nadzor.

Kdaj obiskati zdravnika?

Če pri bližnjem opazite katerega od navedenih simptomov, se posvetujte z zdravnikom.

Prepričanje, da je vsaka pozabljivost del starosti, je zmotna.

Čeprav zdravila za demenco še ni, lahko zdravnik pomaga upočasniti napredovanje bolezni in ublažiti simptome ter tako izboljšati kakovost življenja.

Foto: Profimedia