Razlika je v tem, da so znamenja običajno neškodljiva, medtem ko so melanomi rakavi in brez zdravljenja pogosto smrtonosni. Dr. Robert Judson-Torres, raziskovalec Huntsmanovega inštituta za raka (HCI) in docent dermatologije in onkoloških znanosti na Univerzi v Utahu, v študiji, ki je bila objavljena v reviji eLife, pojasnjuje, kako nastanejo običajna znamenja in melanomi ter zakaj se znamenja lahko spremenijo v melanom.
Melanociti so celice, ki dajejo barvo koži in jo ščitijo pred sončnimi žarki. Posebne spremembe v zaporedju DNK melanocitov, imenovane mutacije gena BRAF, najdemo pri več kot 75 % znamenj. Enako spremembo najdemo tudi v 50 % melanomov, pogosta pa je tudi pri rakih, kot sta rak debelega črevesa in pljuč. Menili so, da se v primeru, ko imajo melanociti le mutacijo BRAFV600E, celica preneha deliti, zaradi česar nastane znamenje. Kadar imajo melanociti druge mutacije z BRAFV600E, se nenadzorovano delijo in spremenijo v melanom. Ta model se imenuje onkogena senescenca.
“V zadnjih letih so številne študije spodbijale ta model,” pravi Judson-Torres. “Te študije so zagotovile odlične podatke, ki kažejo, da model senescence, ki jo povzroča onkogen, ne pojasnjuje nastanka znamenj, vendar jim je manjkala alternativna razlaga, ki je ostala nedosegljiva.”
S pomočjo sodelavcev s HCI in Kalifornijske univerze v San Franciscu je raziskovalna skupina vzela znamenja in melanome, ki so jih darovali bolniki, ter uporabila transkriptomsko profiliranje in digitalno holografsko citometrijo. Transkriptomsko profiliranje raziskovalcem omogoča ugotavljanje molekularnih razlik med znamenji in melanomi. Digitalna holografska citometrija raziskovalcem pomaga spremljati spremembe v človeških celicah.
IMATE SUMLJIVO ZNAMENJE? – VPRAŠAJTE DERMATOLOGA
“Odkrili smo nov molekularni mehanizem, ki pojasnjuje, kako nastanejo znamenja, kako nastanejo melanomi in zakaj znamenja včasih postanejo melanomi,” pravi Judson-Torres.
Študija kaže, da melanocitom, ki se spremenijo v melanom, ni treba imeti dodatnih mutacij, ampak nanje dejansko vpliva okoljska signalizacija, ko celice prejemajo signale iz okolja v koži okoli sebe, ki jim dajejo smer. Melanociti v različnih okoljih izražajo gene, ki jim sporočajo, naj se nenadzorovano delijo ali pa naj se popolnoma nehajo deliti.
“Izvor melanoma, ki je odvisen od okoljskih signalov, daje nove možnosti za preprečevanje in zdravljenje,” pravi Judson-Torres. “Prav tako ima pomembno vlogo pri poskusu boja proti melanomu s preprečevanjem in usmerjanjem genetskih mutacij. Morda se bomo proti melanomu lahko borili tudi s spreminjanjem okolja.”
Te ugotovitve ustvarjajo podlago za raziskovanje potencialnih biomarkerjev melanoma, s čimer bodo lahko zdravniki rakave spremembe v krvi odkrili v zgodnejših fazah. Raziskovalce zanima tudi uporaba teh podatkov za boljše razumevanje morebitnih lokalnih sredstev za zmanjšanje tveganja za nastanek melanoma, odložitev razvoja ali zaustavitev ponovitve bolezni ter za zgodnje odkrivanje melanoma.
