Na prvi pogled se zdi preprosto: če nekaj reče dermatolog, potem mora držati. Navsezadnje gre za zdravnika – in kdo bi, če ne on, vedel, kaj je dobro za našo kožo? A resničnost je precej bolj zapletena.
V poplavi podcastov, YouTube videov in viralnih objav se je meja med znanstvenim dejstvom in osebno interpretacijo začela nevarno zabrisovati. Celo ugledni strokovnjaki z elitnih univerz so se že ujeli v zanko napačnih informacij, in pri tem nehote vplivali na milijone gledalcev.
Nedavno je v javnosti namreč močno odmevala epizoda podcasta dr. Andrewa Hubermana, znanega nevroznanstvenika s Stanforda, v kateri je gostoval dermatolog dr. Teo Soleymani. Tema pogovora: zdravje kože in staranje.
A namesto pričakovane strokovne razlage je poslušalce marsikaj zmotilo, zlasti pa njegova trditev, da so fizične ovire, kot so oblačila in senca, boljše od kemičnih krem za zaščito pred soncem, saj naj bi te motile hormone, še posebej pri otrocih.
Čeprav je deloma res, da je izogibanje soncu koristno, takšno poenostavljanje ignorira znanstvena dognanja. Kreme z zaščitnim faktorjem (SPF) ostajajo ključen del zaščite, še posebej, kadar smo zunaj dlje časa. Takšne izjave postanejo nevarne, ko prihajajo od priznanih strokovnjakov, saj večina ljudi njihova mnenja sprejme brez dvoma.
Na to je opozorila tudi dr. Michelle Wong, doktorica kemije in avtorica izredno priljubljenega znanstveno-podprtega bloga Lab Muffin Beauty Science. V svojem analitičnem odzivu na podcast je opozorila, da so njegove trditve zavajajoče, površne in brez zadostne podlage.
Zakaj dermatologi (včasih) niso dovolj
Pomembno je razumeti, da dermatologi niso avtomatično strokovnjaki za vse, kar se tiče kože. Medtem ko obvladajo zdravljenje kožnih bolezni, raka in dermatoloških težav, pa niso nujno podučeni o toksikologiji sestavin, formulacijah kozmetike ali kemijski stabilnosti izdelkov.
Te teme pokrivajo toksikologi in kozmetični kemiki – poklici, o katerih večina sploh ne razmišlja, ko kupuje novo kremo.
Toksikologi na primer ocenjujejo, katere sestavine so varne za uporabo na koži, in določajo t.i. varne koncentracije. Kozmetični kemiki pa razumejo, kako sestavine med seboj reagirajo, kako se absorbirajo in kaj vpliva na dejansko učinkovitost izdelka. In ne, višja koncentracija ni vedno boljša, kar pogosto pozabljajo tudi nekateri zdravniki.
Kje lahko nastane problem?
Danes veliko ljudi na TikToku, YouTubu in Instagramu postavlja vprašanja o sestavinah, serumih, zaščiti pred soncem in trajni učinkovitosti. Odgovore pogosto poiščejo pri “dermfluencerjih” – dermatologih, ki imajo na družbenih omrežjih na desetine tisoč sledilcev. Njihov vpliv je ogromen, a ni vedno v skladu z znanostjo.
Če ima nek dermatolog mnenje o tem, zakaj so kemični filtri v SPF “strupeni”, to nemudoma dobi več sto tisoč ogledov, tudi če mnenje ni podprto z dokazi.
Video z naslovom “Zakaj ne bi smeli uporabljati izdelkov za zaščito pred soncem s kemičnimi filtri” ima lahko pol milijona ogledov, medtem ko jih strokovna razlaga toksikologa komaj doseže tisoč. A ob tem se moramo zavedati, da algoritmi favorizirajo šok in čustva in ne nujno resnico.
Kaj lahko storimo sami?
Prvi korak je pravzaprav najbolj človeški. Priznati si namreč moramo, da ne vemo vsega. Svet sestavin, formul in kliničnih študij je kompleksen in ni nujno, da ga razumemo do potankosti. A kljub temu lahko postanemo boljši potrošniki, če se naučimo ločevati med glasnim mnenjem in preverjenim znanjem.
Zelo pomembno je tudi, da smo pozorni, kdo poda neko informacijo. Ni vsak, ki nosi belo haljo, enako dobro podkovan v vseh temah, ki se dotikajo kože. Dermatologi se izjemno dobro spoznajo na bolezni kože, zdravljenja in posege, a niso nujno specialisti za varnost sestavin ali kemijske lastnosti kozmetičnih izdelkov.
Če nekdo govori o varnosti UV filtrov, se vprašajmo: gre za toksikologa? Kemika? Ali gre zgolj za mnenje nekoga, ki se opira na osebne izkušnje?
Zdrava mera skepticizma je danes nujna. Vsakič, ko slišimo nekaj, kar se sliši preveč poenostavljeno ali senzacionalistično (na primer “kemikalije so strupene” ali “naravno je vedno boljše”), se velja ustaviti in preveriti.
Ne bo odveč, če primerjamo trditev s tem, kar pravijo ugledne institucije, kot so evropska agencija EMA, ameriška FDA ali nacionalne dermatološke zveze. Njihove ocene so rezultat neodvisnih analiz, ne marketinga ali popularnosti na Instagramu.
Poleg tega si velja zapomniti še nekaj: znanost ni statična. Spreminja se, dopolnjuje in popravlja. Zato ni nič nenavadnega, če se naše razumevanje neke sestavine ali izdelka sčasoma spremeni.
Pomembno pa je, da smo pri tem odprti, ne pa trmasto zavezani svojemu prvotnemu prepričanju, saj je to edini način, da ostanemo na tekočem z napredkom in spreminjajočimi se spoznanji.
