Le zakaj? Ker smo tako naučeni. Ker so nam skozi vzgojo to polagali v usta. Ker je tako “prav”. “Moraš biti dobro, sicer si beden,” bi lahko strnil. Toda …

Ob nekajletnem preučevanju obraznih mimik in telesne govorice lahko zase rečem, da hitro ugotovim, kdo je zares v redu, kdo pa ne. Ne glede na njegov odgovor. Verjamem, da to opazi tudi marsikdo drugi, marsikdo izmed vas. Precej ljudi na sebi nosi t. i. masko, pod katero pa se skriva vse prej kot dobro počutje.

Marsikdo se v današnjem hitrem tempu življenja na dnevni ravni srečuje s takšnimi in drugačnimi težavami oz. pritiski. Morda trpi za kakšno obliko duševne motnje, pa tega ne veste. Morda se ravnokar ločuje, pa vam tega še ni povedal. Morda je kdo od njegovih bližnjih hudo bolan, pa tega še ne veste. Morda se je znašel v finančnih težavah in vse, o čemer razmišlja, je le, kako bo poravnal visoko položnico za ogrevanje.

Če vidite (npr. v službi, kjer praviloma nastane neka mešanica odnosov tipa sodelavec/prijatelj/znanec), da nekomu ni “fajn”, morda vendarle ni najbolje, da takoj drezate vanj. Morda bo topel objem za začetek čisto dovolj, da se vam bo ta oseba nato odprla in se vam zaupala. Tako ji bo precej lažje.

Prisluhnite, namenite objem in ponudite pomoč

Ni skrivnost, da so duševne bolezni pri nas v porastu. Ni skrivnost, da smo, kar se tiče zlorabe alkohola, v samem evropskem vrhu. In praviloma gredo duševne težave in alkoholizem z roko v roki. Podatki NIJZ pravijo, da je depresija ena izmed najpogostejših duševnih motenj, “za katero naj bi vsaj enkrat v življenju zbolel vsak šesti posameznik”.

A to še zdaleč ni edina duševna motnja, s katero se spopadamo v sodobnem svetu: precej pogoste so tudi anksioznost, panična motnja, obsesivna kompulzivna motnja in druge. In verjemite mi: ljudi, ki imajo (duševne) težave okoli vas, je veliko več, kot si mislite. Večina o njih zaradi stigmatizacije ne govori.

Veliko ljudi bolečino raje zadržuje v sebi, ko pa se osebi na dovolj primeren način približate, pa se vam bo najbrž odprla. Ker bo ta oseba zaznala, da ima ob sebi nekoga, ki se mu lahko zaupa in ki ji bo prisluhnil in skušal razumeti. In takrat bodo najbrž pošteno deževale solze.

Prisluhnite ji, namenite ji objem in ji ponudite pomoč. Za začetek bo to ranjeni osebi pomenilo veliko. Pravzaprav ogromno.

Lahko si zatiskamo oči ali pa se delamo, da slabega počutja sodelavca/prijatelja/znanca ne opazimo, lahko pa se mu skušamo z ustreznim pristopom približati in mogoče se nam bo odprl ter razgovoril. Ko bo to, kar ga muči dal iz sebe, mu bo lažje. Vi pa se boste počutili dobro, ker ste nekomu pomagali stopiti na novo pot.

Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi uredništva Style.Over.Net.