To je bilo nekaj posebnega, ker danes pogosto kliknemo “pošlji” in takoj pozabimo… Zato mi je misel, da bi pozabili na pisanje pisem, povsem nesprejemljiva.
A prav v tem času prihajajo spremembe, ki odsevajo kot globalni trend, začenjši pri Danskem PostNord-u, kjer so 30. decembra 2025 dostavili svoja zadnja uradna pisma in s tem končali 400-letno tradicijo državne dostave pisem.
Razlog? Poštni promet se je v zadnjih desetletjih zmanjšal za več kot 90 % zaradi digitalizacije, zato je storitev postala neupravičljivo draga. Rdeče poštne nabiralnike so odstranili, zdaj pa za dostavo pisem skrbi zasebno podjetje, na zelo neoseben način.
Tako kot stoletja stari poštni servisi so tudi ljubezenska pisma skozi čas postala simbol intimnosti, predanosti in čustev, ki jih ni mogoče nadomestiti s tipkanjem. Ta dejanja nas opomnijo, kako hitro lahko izginejo prakse, ki so bile več stoletij del vsakdana.
In ravno zato je pisanje ročno napisanih besed še toliko pomembnejše. Ker pa se bliža praznik zaljubljenih se bomo malo ustavili tudi pri pisanju ljubezenskih pisem, ki niso le literarna ali nostalgična gesta. Gre za intimno izpoved in mojstrovino besede, ki ostaja za večno. Samo poglejte, kako se boste razveselili ob branju tega kar sledi…
Najlepša ljubezenska pisma v zgodovini
Eden najbolj znanih zapisov v glasbeni in literarni zgodovini je pismo, ki ga je Ludwig van Beethoven napisal svoji domnevni ljubezni, izpovedano s strastjo, močjo in brez zadržkov. Čustva, do katerih se dotakne, so tako intenzivna, da bralec čuti vsak utrip srca.
Vojskovodja in cesar Napoleon Bonaparte se je svoji ženici Joséphine razgalil z izjemno strastjo in neomajno predanostjo. Njegova pisma odražajo močno čustveno navezanost, ki je, kljub političnemu položaju, globoko človeška.
Kafkova korespondenca z Mileno spada med najintimnejše v literaturi. Pisma so polna razmišljanj, tesnobe in hrepenenja po razumevanju, ki presega običajne besede.
Angleški romantični pesnik John Keats je svoja najlepša čustva zlil v pisma svoji Fanny Brawne, ki jih včasih težko ločimo od čudovitih verzov. V njih občutimo lepoto ljubezni in nemoč pred minljivostjo.
Juliette Drouet, glasbenica in igralka, je Victorju Hugoju napisala tisoče pisem in gre za eno najobsežnejših ljubezenskih korespondenc v evropski zgodovini. Ta pisma so skoraj dnevniški zapisi njunega življenja, čustev in strasti.
Kaj pa Slovenija?
France Prešeren sicer ni zapustil obsežne zbirke klasičnih ljubezenskih pisem v fizični obliki, kot so jih pisali nekateri drugi, vendar pa je njegova velika ljubezen do Julije Primic navdihnila nekatere izmed najlepših slovenskih ljubezenskih pesmi.
Prešeren je svojo ljubezen pogosto zapisoval v pesmih in skrbno izbranih besedah, poslanih nekomu, ki ga srce globoko čuti. Njegovi sonetni venc, gazele in številne druge pesnitve nosijo to intimnost, ki je blizu pisanju pisem, le da sta strast in ljubezen utelešena v verzih.
Pomembnost pisanja pisem
V svetu hitrih sporočil, ki trajajo trenutek in jih naslednja obriše, je ročno napisano pismo akt zavestne izbire. Pismo pomeni: ustavil sem se, premišljeval sem in zate izbral besede.
Če lahko danes odpremo srce skozi besede, ki jih napišemo na list papirja, potem pisanje še zdaleč ni staromodna gesta, temveč pogumna poteza, ki kaže, da nam je mar.
Tako kot se je na Danskem končala tradicija državne dostave pisem, lahko prav vsak od nas naredi svoj majhen upor digitalizaciji: vzame pero, papir in napiše pismo, ki bo nekomu ostalo v spominu.
