Koncertna kamera je med gledalci lovila zaljubljence in med drugim ujela Andyja Byronda, šefa podjetja Astronomer in vodjo kadrovskega oddelka taistega podjetja Kristin Cabot. Oba sta poročena. A ne drug z drugim. In sledil je verjetno največji viralni škandal leta.
Za zagato, ki se bo zdaj pretopila v dve zelo dragi ločitvi (oba sta iz izredno premožnih zakonov), so se uskladili vsi potrebni parametri. 65.000-glava množica na koncertu ene najbolj priljubljenih glasbenih skupin, kakopak do zadnjega opremljena z mobilnimi telefoni, znameniti ‘Kiss Cam’, kjer kamera v živo med publiko lovi objete zaljubljence (da bi se ti potem poljubili medtem, ko so prikazani na velikem zaslonu) in dejstvo, da smo s podpisom pogodb za končnega uporabnika celotno svojo zasebnost prepustili Marku Zuckerbergu.
Ko se v to novodobno mineštro digitalnega ekshibicionizma vplete še vprašljiva morala, slabe odločitve in kanček karme, pa je le vprašanje časa, kdaj nekomu nehote eksplodira življenje. Na veselje ločitvenih odvetnikov.
Zgodba na hitro
Če julijskega obroka počitnic niste preživeli na kakšen odročnem otoku brez vsakršnih zametkov civilizacije, ste s to afero zelo verjetno seznanjeni. Bilo je 16. julija, ko je na koncertu Coldplay ta nesrečna Kiss kamera ujela Andyja Byrona in Kristin Cabot ter za vselej spremenila trajektorijo njunih življenj.
Nerodni odziv, ko sta bila na polnem stadionu ujeta v aferi, je postal najbolj vroča zgodba poletja, ravno v t.i. času kislih kumaric, ko ni kaj dosti drugih zgodb, ki bi pritegnile pozornost globalne javnosti.
Ko je posnetek njune nerodne reakcije (in komentarja Chrisa Martina, frontamana skupine Coldplay, ki je skorajda preroško ugotavljal, da sta ali sramežljiva, ali pa imata afero) blisknil na družbene medije, se je prešuštniška zagata nemudoma spremenila v žajfnico, ki jo je svet spremljal v realnem času.
V javnem diskurzu so se potem oblikovale tri bistvene zgodbe. Tri ključne premise, vsaka s svojim uvidom – in morda celo lekcijo za nas vse.
Zgodba o morali
“Le kdo pripelje ljubico na koncert, kjer je 65.000 ljudi s telefoni,” se sprašujejo v komentarjih pod to ali ono medijsko obravnavo, ki že tedne napajajo razburljiva spletna mnenja. “»”Prvi koncert, kjer so Coldplay predstavili štiri nove single,” je novi meme, ki se sicer nekoliko štorasto prevaja v slovenščino (ko si ga boste prevedli v angleščino, boste videli, da je naravnost genialen).
Javnost je zgrožena na svoj način, morda celo najbolj iz perspektive nespametnosti Andyja in Kristin, ki sta si drznila svojo afero tako nonšalantno razkazovati v javnosti. In dobila po prstih.
Prav javnost je v tem škandalu odigrala ključno vlogo, saj se je postavila kot sodnik in rabelj. Na plano so že dan po izbruhu afere vlekli pregovorne giljotine.
A zdi se, da se je ljudem bolj nemoralno zdelo to, da afero razkazujeta, kot pa to, da jo sploh imata. Ta ‘gotcha’ moment, ta ‘aha, dobili smo vaju’ užitek je spletno publiko spremenil v krvoločne borce za pravičnost, kjer miloščina ni dovoljena.
Namesto, da bi se o morali pogovarjali s stališča, da sta afero imela šef podjetja in šefica kadrovske (kar je moralno absolutno najbolj sporno v tej zgodbi – le pomislite, kako bi v tem podjetju bilo videti, če se nek zaposleni zateče na kadrovsko zaradi spornega vedenja direktorja – le na čigavi strani bo šefica kadrovske, ki spi z direktorjem?), smo se več pogovarjali o tem, da ljubice niso za na koncerte. Da sta si zaslužila takšno gonjo, ker sta bila tako brezbrižna. Arogantna.
Da sta oba strašansko premožna jima seveda pri vsem skupaj ni pomagalo. Ko se bogatim zgodi življenje, sleherniki dobijo (dobimo?) nekakšno uteho, da smo na koncu vendarle vsi krvavi pod kožo. S tega stališča se jima bo vsekakor zelo spremenilo življenje.
Moralna lekcija za njiju bo tako predvsem finančna. Ona je – menda – že tako ali tako bila v ločitvenem postopku, če ne celo že ločena. Pod pritiskom javnosti je prav tako dala odpoved v podjetju Astronomer.
Lahko predvidevamo, da bo iskanje službe, vsaj v segmentu upravljanja s človeškimi viri, za njo zelo problematično. Katerokoli podjetje bi jo vzelo, bi verjetno takoj dobilo zaušnico spletne javnosti. Verjemite, internet ne pozabi.
Podobno se je tudi življenje Andyja Byrona spremenilo v kaos. V dneh po izbruhu škandala je odstopil kot direktor in zapustil podjetje Astronomer. Njegova žena, Megan Kerrigan Byron, je kmalu zatem na svojem Facebook profilu najprej iz svojega imena odstranila priimek Byron, zatem pa kar ugasnila celoten profil.
Pred dnevi je objavila pisno izjavo, v kateri je zapisala, da ne išče potrditve ali maščevanja, ampak da se javlja iz pozicije moči – ker so, kot je zapisala, odvetniki takoj začeli računati, katere stvari, ki so bile prej označene kot ‘najine’ bodo zdaj spremenili v ‘moje’. Ja, Megan bo iz tega zakona izstopila precej bolj premožna, kot je vanj vstopila.
Javnost je tako potešena. Pravičnost je bila dosežena. Bogata prešuštnika sta bila kaznovana. Kako bodo ob tem trpeli otroci, ki so tedne opazovali, kako jim družina razpada na prvih straneh novičarskih portalov, ni zanimalo nikogar.
Kolateralna škoda tega procesa je irelevantna – krivda je seveda na strani prešuštnikov. “Prej bi mislila, da bo zaradi njiju trpela tudi družina,” poreče spletni komentator. Koliko bolj bo trpela zaradi sovražnosti na spletu, pa očitno ni več vprašanje morale.
Zgodba o zasebnosti
Verjetno najbolj bistven nauk, ki bi ga morali vsi povleči iz te zgodbe, je nauk o zasebnosti. Oziroma o današnjem pomanjkanju le te.
Ko smo se kolektivno zasidrali na Facebooku in Instagramu ter brez pomisleka kliknili na knof ‘Accept’ pod kar 90.000 besed dolgo licenčno pogodbo za končnega uporabnika (znamenita EULA), smo de facto prepisali vso svojo zasebnost v last Marka Zuckerberga.
To, kar je naše, ni več naše. Naša življenjska kartoteka je zdaj razlita po družbenih medijih, na voljo, da jo zlorabi kdorkoli se mu zazdi.
Ko je afera Andyja in Kristin eksplodirala, je bilo vse o njiju znano v naslednjih nekaj minutah. Teh podatkov večinoma niti niso zbrskali mediji, temveč uporabniki, ki znajo s spleta posrkati več podrobnosti, kot si mislimo, da o nas obstajajo.
Andy in Kristin sta tako kmalu doživela t.i. ‘doxing’ – njuna domača naslova sta bila javno objavljena na spletu, s pozivi, da se jima tako ali drugače nagaja. Sledile so grožnje, sumljive pošiljke, vse kar si zlonamerni um spletnega anonimneža lahko zamisli.
Na drugi strani je zgodba o zasebnosti pričala tudi o tem, kako noben naš korak v javnosti ni več samo naš. Zdaj, ko je cel svet opremljen s pametnimi telefoni, ki imajo vrhunske kamere, in ko smo se vsi navadili, da ves čas snemamo in slikamo, nenadoma živimo v svetu neprestanega nadzora.
Kadarkoli, kjerkoli nas lahko nekdo posname – neznanec, sosed, sodelavec.
Nadzor je postal ambientalno prisoten in če so nas nekoč nadzirale zgolj uradne institucije, je zdaj ta nadzor lateralen.
Ne opazuje nas več od nas močnejša institucija, ampak nam enakovredni sleherniki, ki niso podvrženi zakonom o zaščiti zasebnosti in raznim GDPR regulacijam.
Tako je vsak naš korak lahko posnet in sekundo kasneje viden po vsem svetu. S tem pa tudi vsaka naša zagata, vsak naš spodrsljaj in ja, vsaka naša afera, če to afero zračimo na javnih dogodkih (mar nismo nekaj podobnega videli tudi v našem političnem fevdu še ne dolgo tega?).
Zgodba o Gracie Springer
Kdo za vraga je Gracie Springer? Legitimno vprašanje. To je ženska, ki je prva objavila posnetek Andyja in Kristin s koncerta. Je torej katalizator, ki je sprožil ta monumentalni spletni škandal.
Gracie v vsem tem piše svojo zgodbo. Pred to objavo ni bila nič drugega kot le anonimna ljubiteljica pop-rokerskih zibanic, ki jih kujejo Coldplay. Po objavi pa se je njeno življenje (vsaj za trenutek) povsem spremenilo.
Prejela je nešteto novih sledilcev, zasuli so jo s komentarji, klicali so jo celo agenti. Ja, tisti čisto pravi agenti, ki zastopajo zvezdnike in – vplivneže. Oportunistov torej, ki so jo bodrili, da nemudoma zajaha ta eksplozivni trenutek in poskuša postati spletna zvezda.
Tista kategorija zvezde sicer, ki zažge kot utrinek in je potem takoj pozabljena, a lahko v tem času zasluži bajne denarce. Iz Gracie so torej želeli narediti naslednjo Hawk Tuah dekle.
Če ne veste, kdo je Hawk Thua dekle, ste kiksnili verjetno najbolj viralno senzacijo zadnjih let – a dekle za tem ‘umetniškim’ vzdevkom je, navkljub vsem agentom, sponzorjem, menedžerjem slave in posledičnim poskusom, da jo spremenijo v polnovredno zvezdo, danes že povsem pozabljena.
Bo Gracie zajela priložnost? Odvisno, kaj ji je vredno več – denar ali zasebnost. In to je še zadnji nauk tega kaosa – ko objavljamo pripetljaje drugih ljudi na spletu v upanju, da bomo uspeli pojahati viralno objavo, ki bo pretresla internet, smo lahko nehote tudi sami potegnjeni pod žaromete.
Nenadoma nismo več anonimnež, ki je ujel viralno fotko, ampak dejanska oseba z imenom in priimkom, celo domačin naslovom, izpostavljena vsem na ogled.
Zato se naslednjič, ko se pred vami nekomu zgodi nekaj neprijetnega ali smešnega in se vam zazdi, da bi lahko to posneli s telefonom in spletu ponudili novo schadenfreude vsebino, premislite, če ste pripravljeni, da morebitni pljusk internetne »slave« oplazi tudi vas.
