“Manifestiranje” je eden izmed največjih trendov v svetu samopomoči. Knjiga avtorice Roxie Nafousi Manifest – 7 Steps to Living Your Best Life je takoj po izidu v začetku letošnjega leta postal mednarodna uspešnica. Že nekaj tednov po tem, ko se je znašel na seznamu uspešnic Sunday Timesa, pa so se v javnosti pojavile številne zvezde s kopijo v rokah.
Toda Nafousijina knjiga spada v veliko starejšo tradicijo knjig za samopomoč, ki zagovarjajo idejo “zakona privlačnosti.” Ta zakon pravi, da naše misli določajo, kaj privlačimo v življenju – slabe ali dobre stvari, revščino ali bogastvo, bolezen oz. zdravje, zlorabljanje ali negovalne odnose.
A Anna Katharina Schaffner, strokovnjakinja za izgorelost in izčrpanost trdi, da gre za nevaren trend.
“Najbolj znana primera sta knjigi ‘Skrivnost’ Rhonde Byrne ter ‘Misli in rasti bogato’ Napoleona Hilla, ki delujeta po principu, da lahko ljudje nadziramo svoje misli. A ne le to, gredo korak dlje in so prepričani, da lahko s svojimi mislimi oblikujemo zunanji svet,” razlaga Schaffnerjeva. Kar pa vidi kot prevelik ekstrem.
Moč misli
Začetki manifestiranja se vračajo v 19. stoletje, ko se je odvijalo gibanje zdravljenja z mislimi, v cerkvi pa so menili, da se lahko bolezni lahko pozdravi molitvijo. Pozitivno razmišljanje pa je postalo popularno, ko je pastor Norman Vincent Peale izdal knjigo z naslovom Moč pozitivnega razmišljanja.
Seveda obstajajo številne raziskave, ki dokazujejo, da pozitivno razmišljanje dobro vpliva na telo in misli. A Schaffnerjeva trdi, da gredo vse te knjige predaleč: “Njihova sporočila so jasna: vsi lahko postanemo bogati in zdravi, če si tega dovolj želimo,” pravi in dodaja: “Seveda to potolaži ljudi, ki so žrtve velikih kriz.”
A istočasno te knjige ljudi krivijo, da so sami krivi za svoje težave. Byrne in vsi ostali avtorji namreč trdijo, da so ljudje težave v svoje življenje privlekli sami. “To vključuje nesreče, bolezni, posilstva in nasilje. Ne le to, Byrne v svoji knjigi žide celo krivi za holokavst, češ, da so s svojim nemočnim mišljenjem pritegnili to, kar se je zgodilo,” razlaga Anna.
Zakaj so te knjige popularne?
A kljub absurdnim trditvam se proda na milijone takšnih knjig. Zakaj ljudje obožujejo te obljube?
“Pomembno je tudi naše starodavno prizadevanje za opolnomočenje. Čarobno razmišljanje, ki ga zagovarjajo misleci tradicije zdravljenja uma, hrani naše hrepenenje po vsemogočnosti in nepremagljivosti ter po obvladovanju materialnega sveta. Natika se na našo starodavno željo, da se zaščitimo pred dvojnimi grožnjami ranljivosti in izgube nadzora,” utemeljuje strokovnjakinja.
Ne le prepričanje, da stvari lahko hitro in samostojno popravimo, tudi občutek bežanja pred resničnostjo, je to, kar te knjige ponujajo bralcem. Teorije vseh teh avtorjem bralcem omogočajo, da si predstavljajo lepšo, lažjo in bogatejšo prihodnost.
“To, da so vse te knjige izšle med velikimi krizami, veliko pove,” razlaga Ana. Hillova knjiga je izšla med Veliko depresijo, Byrnina ravno pred finančno krizo, Nafousijeva pa med pandemijo novega koronavirusa – tem knjigam je skupno, da ljudje segajo po njih, ko jim je težko in potrebujejo pobeg in tolažbo.
Ne bo nam pomagalo
Največja težava teh knjig je, da nam bodo pomagale le začasno. “Nekaj časa bomo optimistični, polni upanja, a resničnost nas bo kmalu ujela,” razlaga Anna. Kar pa privede do tega, da se ob koncu bralec počuti še slabše, saj se problemi magično niso razrešili sami od sebe.
“Poleg tega je precenjevanje naše psihološke prilagodljivosti in lastne dejavnosti ter podcenjevanje gospodarskih in družbenih struktur, v katere smo vpeti, psihično naporno. Ko stvari ne delujejo tako, kot upamo, na koncu občutimo krivdo in sram, namesto osebnostne rasti,” še zaključuje Anna.
