Toda v ameriškem mestu Ocala na Floridi se je junija 2023 običajna sosednja nestrpnost končala s smrtonosnim izidom. Prav ta dogodek je v središču dokumentarca The Perfect Neighbor, ki ga je režirala Geeta Gandbhir in ki v ospredje postavlja vprašanja o tem, kako strah, predsodki in zakoni lahko ustvarijo pogoje za tragedijo.

Tragedija, ki se je začela z vsakdanjimi spori
Ajike “AJ” Owens, mati štirih otrok, se je tistega poletnega večera želela soočiti s sosedo Susan Lorincz, ki se je večkrat pritoževala nad otroki in jih žalila. Lorinczova je, zaklenjena za vrati, sprožila strel, ki je Owensovo ubil pred njenimi otroki.
V svoji obrambi se je sklicevala na floridski zakon stand your ground, ki dovoljuje uporabo smrtonosne sile, kadar se posameznik počuti ogroženega.
Toda posnetki, pričanja in pretekla zgodovina njenih pritožb so pokazali, da je šlo prej za niz konfliktov in stopnjevan strah kot za neposredno nevarnost. Leta 2024 je bila Lorinczeva obsojena na 25 let zapora zaradi umora z orožjem.
Pripoved skozi surove posnetke
Režiserka Gandbhirjeva se je odločila, da bo gledalca postavila neposredno v središče dogodkov. Dokumentarec temelji skoraj izključno na arhivskem gradivu: posnetkih policijskih kamer, klicih na 911 in izjavah prič.
Brez pripovedovalca, brez dodatnih komentarjev, pred gledalcem se razprostre le neposreden vpogled v dogajanje, kot se je odvilo. Ta pristop gledalca ne ščiti pred nelagodjem, temveč mu omogoči, da tragedijo doživi od blizu, z vso težo tišine in besed, ki jih je prinesel usodni večer.

Film je svetovno premiero doživel na festivalu Sundance januarja 2025, kjer je prejel nagrado za režijo v kategoriji dokumentarcev. Kasneje je bil prikazan tudi na festivalih SXSW, CPH:DOX, Miami in Full Frame, povsod pa je naletel na močne odzive občinstva in kritikov.
Netflix je pravice za distribucijo odkupil marca 2025, film pa bo od 17. oktobra na voljo na platformi, pred tem pa še kratek čas v izbranih kinodvoranah.
Širši pomen zgodbe
The Perfect Neighbor presega okvir posameznega primera. Film odpira razpravo o tem, kako pravni okvirji, kot je stand your ground, vplivajo na zaznavanje varnosti in kdo ima privilegij, da se sklicuje na strah kot opravičilo za uporabo orožja.
Prav tako pokaže, kako lahko dolgo trajajoči predsodki in nestrpnost v skupnosti ustvarijo ozračje, kjer je nasilje le še vprašanje časa.

Kritiki so dokumentarec označili kot enega najbolj učinkovitih primerov arhivskega pripovedovanja. Brez senzacionalizma, brez nepotrebnih rekonstrukcij, le s premišljeno montažo posnetkov, ki pokažejo, kako se vsakdanji konflikt lahko razvije v usodno srečanje.
Film hkrati izpostavi tudi bolečino družine žrtve, ki mora poleg izgube nositi še breme vprašanja, zakaj je sistem dovolil, da je do tragedije sploh prišlo.
